Knjižnica INZ Vam tukaj nudi podrobnejši pregled nad dogodki povezanimi s knjižnico in predstavitve nekaterih naših knjig.
petek, 23. december 2011
petek, 2. december 2011
Jesenski seznam novosti knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino 2011/3
Jesenski seznam novosti knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino
2011/3
230. BATJEL, Franc. 60 letnica Franceta Batjela obrtnika, podjetnika in lastnika "Tribune". Ljubljana: [Samozaložba], 1935. 86 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 56810752]
231. HOFFMANN, Peter. Behind Valkyrie : German resistance to Hitler : documents. Montréal: McGill-Queen's University Press, 2011. viii, 372 str. ISBN 978-0-7735-3769-9. ISBN 0-7735-3769-4. ISBN 978-0-7735-3770-5. ISBN 0-7735-3770-8. [COBISS.SI-ID 2929780]
232. BELEJ, Tina. Kako so se družili : kulturno dogajanje in društva v Laškem od konca 19. stoletja in leta po drugi svetovni vojni. Laško: samozal., 2011. 91 str., ilustr. ISBN 978-961-276-234-6. [COBISS.SI-ID 257718016]
233. BEZIN, Erika, DOLHAR, Poljanka, KAFOL, Martina (ur.), TRETJAK, Mitja (ur.). Kako lep je Trst : prvi slovenski vodnik po Trstu in okolici. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 2011. 176 str., str. A-H, [8] str. barvnih pril., ilustr. ISBN 978-88-7174-137-6. [COBISS.SI-ID 4522988]
234. BJELAJAC, Mile, KRIVOKAPIĆ-JOVIĆ, Gordana. Prilozi iz naučne kritike - srpska istoriografija i svet : (uticaj jugoslovenske krize na stranu i domaću istoriografiju), (Biblioteka Studije i monografije, knj. 69). Beograd: Institut za noviju istoriju Srbije, 2011. 411 str. ISBN 978-86-7005-093-8. [COBISS.SI-ID 184115724]
235. BOLJKOVAC, Josip. Istina mora izaći van : sjećanja i zapisi prvog ministra unutarnjih poslova neovisne Hrvatske. Zagreb: Golden marketing-Tehnička knjiga, 2009. 419 str., ilustr. ISBN 978-953-212-389-0. [COBISS.SI-ID 42795362]
236. CASTRO, Fidel. Razmišljanja druga Fidela : 2008-2010. Beograd: Centar za razvoj odnosa Beograda i Havane, 2011. 2 zv. (362; 300 str.), č-b fotogr. ISBN 978-86-914875-0-8. ISBN 978-86-914875-1-5. [COBISS.SI-ID 7634974]
237. CECOTTI, Franco, UMEK, Dragan. Il tempo dei confini : atlante storico dell'Adriatico nord-orientale nel contesto europeo e mediterraneo 1748-2008. Trieste: Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli Venezia Giulia, 2010. 222 str., ilustr., zvd. ISBN 978-88-904006-4-3. [COBISS.SI-ID 2914932]
238. CIUHA, Jože. Kronika sedmih pozab. V Ljubljani: Slovenska matica, 2005. 447 str. ISBN 961-213-141-4. [COBISS.SI-ID 220007936]
239. COHEN, Stephen. The victims return : survivors of the gulag after stalin. London; New York: I. B. Tauris, 2011. 216 str., ilustr. ISBN 1-84885-848-5. ISBN 978-1-84885-848-0. [COBISS.SI-ID 2929524]
240. CVETKOVIĆ, Srđan. Između srpa i čekića. 2, Politička represija u Srbiji 1953/1985, (Biblioteka Posebna izdanja). 1. izd. Beograd: Službeni glasnik: Institut za savremenu istoriju, 2011. 707 str., ilustr. ISBN 978-86-519-1064-0. [COBISS.SI-ID 185826572]
torek, 15. november 2011
Vojmir Tavčar: Polom. Tržaška kreditna banka – Zgodba o uspehu z žalostnim koncem
Aleksander Lorenčič
Vojmir Tavčar: Polom. Tržaška kreditna banka – Zgodba o uspehu z žalostnim
koncem, Narodna in študijska knjižnica, Trst 2011, 437 strani.
Leta 1947 v Trstu rojeni Vojmir Tavčar se je kot novinar pri Primorskem dnevniku do upokojitve leta 2007 ukvarjal predvsem z družbenimi problemi in z italijansko politiko. Poleg spremljanja problematike narkomanstva in prestopništva ter ukvarjanja z novejšo zgodovino je veliko pisal tudi o dnevnopolitičnem dogajanju in o pojavu terorizma v Italiji. Leta 1976 je za Primorski dnevnik poročal o posledicah potresa v Beneški Sloveniji, leto pozneje pa je s skupino tržaških novinarjev ob mednarodnem shodu psihiatrov skrbel za bilten »Il circuito del controllo«. V osemdesetih letih dvajsetega stoletja je pri časopisni agenciji Alpe Adria skrbel za obveščanje italijanskih medijev o življenju, delu in ciljih slovenske manjšine v Italiji. Leta 1982 je prejel priznanje Društva novinarjeva Slovenije. Na začetku devetdesetih let je bil odgovorni urednik Primorskega dnevnika, od novembra 1992 do leta 1995 pa dopisnik iz Rima za Primorski dnevnik in Republiko. Je tudi sourednik dvojezičnih publikacij o Egonu Krausu in o zgodovini Padrič Utrip pod gričem – La vita sotto il colle. Tavčarjeva knjiga »Polom. Tržaška kreditna banka – Zgodba o uspehu z žalostnim
koncem«, ki je izšla leta 2011 pod okriljem tržaške Narodne in študijske Prispevki za novejšo zgodovino LI - 2/2011 189 knjižnice, je posvečena zgodovini Tržaške kreditne banke (dalje TKB) od ustanovitve prek krize do likvidacije. Obsega 437 strani in ob spremni besedi, seznamu kratic, navedbi virov in literature vsebuje tri glavne dele. Tavčarjevo strokovno delo temelji na arhivskem gradivu, na dokumentih sodne preiskave in procesa, na pričanju nekaterih bivših uslužbencev banke in na časopisnih poročilih. Avtor je celotno dogajanje skušal postaviti v zgodovinski okvir. Opisuje pritiske iz Italije in Slovenije, ki jim je bila izpostavljena TKB, obenem pa opozarja na napake vodstva banke in vodstva tako imenovanega organiziranega gospodarstva. Knjigi dajejo dodatno težo tabelarni prikazi in obsežno fotografsko gradivo. V prvem delu avtor osvetli prve korake, rast in padec TKB. Drugi del vsebuje številne intervjuje z ljudmi, ki so bili na tak ali drugačen način povezani z delovanjem banke (npr. intervju s članom upravnega sveta, z deželnim svetnikom, s predsednikom Slovenske kulturno-gospodarske zveze, z generalnim direktorjem banke, z guvernerjem Banke Slovenije itd.). V zadnjem poglavju drugega dela avtor strne misli in ugotovitve, ki, kot pravi, »nočejo biti absolutna resnica, ampak samo vtisi novinarja, ki se je »pregrizel« skozi kopico sodnega in drugega arhivskega gradiva in ki je govoril z nekaterimi od takratnih upravnikov in uslužbencev TKB kot tudi z vidnimi predstavniki političnega in gospodarskega dogajanja«. V tretjem delu med drugim najdemo najpomembnejša pričanja v procesu o zadevi TKB, razsodbi sodnika Truncellita in sodni poziv likvidatorjem upraviteljem. Na koncu zadnjega dela je priložen še seznam osebja banke in članov upravnih svetov ter nadzornih odborov. TKB je okenca svojega sedeža odprla 12. oktobra leta 1959. Dobri dve leti po ustanovni skupščini 22. julija leta 1957, kar je bila posledica zamud pri gradnji.
Vojmir Tavčar: Polom. Tržaška kreditna banka – Zgodba o uspehu z žalostnim
koncem, Narodna in študijska knjižnica, Trst 2011, 437 strani.
koncem«, ki je izšla leta 2011 pod okriljem tržaške Narodne in študijske Prispevki za novejšo zgodovino LI - 2/2011 189 knjižnice, je posvečena zgodovini Tržaške kreditne banke (dalje TKB) od ustanovitve prek krize do likvidacije. Obsega 437 strani in ob spremni besedi, seznamu kratic, navedbi virov in literature vsebuje tri glavne dele. Tavčarjevo strokovno delo temelji na arhivskem gradivu, na dokumentih sodne preiskave in procesa, na pričanju nekaterih bivših uslužbencev banke in na časopisnih poročilih. Avtor je celotno dogajanje skušal postaviti v zgodovinski okvir. Opisuje pritiske iz Italije in Slovenije, ki jim je bila izpostavljena TKB, obenem pa opozarja na napake vodstva banke in vodstva tako imenovanega organiziranega gospodarstva. Knjigi dajejo dodatno težo tabelarni prikazi in obsežno fotografsko gradivo. V prvem delu avtor osvetli prve korake, rast in padec TKB. Drugi del vsebuje številne intervjuje z ljudmi, ki so bili na tak ali drugačen način povezani z delovanjem banke (npr. intervju s članom upravnega sveta, z deželnim svetnikom, s predsednikom Slovenske kulturno-gospodarske zveze, z generalnim direktorjem banke, z guvernerjem Banke Slovenije itd.). V zadnjem poglavju drugega dela avtor strne misli in ugotovitve, ki, kot pravi, »nočejo biti absolutna resnica, ampak samo vtisi novinarja, ki se je »pregrizel« skozi kopico sodnega in drugega arhivskega gradiva in ki je govoril z nekaterimi od takratnih upravnikov in uslužbencev TKB kot tudi z vidnimi predstavniki političnega in gospodarskega dogajanja«. V tretjem delu med drugim najdemo najpomembnejša pričanja v procesu o zadevi TKB, razsodbi sodnika Truncellita in sodni poziv likvidatorjem upraviteljem. Na koncu zadnjega dela je priložen še seznam osebja banke in članov upravnih svetov ter nadzornih odborov. TKB je okenca svojega sedeža odprla 12. oktobra leta 1959. Dobri dve leti po ustanovni skupščini 22. julija leta 1957, kar je bila posledica zamud pri gradnji.
torek, 25. oktober 2011
Teden prostega dostopa
Spoštovani kolegi, vabimo vas, da si v tednu odprtega dostopa med
24. in 30. oktobrom 2011
na spletni strani SISTORY
ogledate in preberete vse knjige iz knjižne zbirke
RAZPOZNAVANJA /RECOGNITIONES,
ki jo izdaja Inštitut za novejšo zgodovino in tudi najnovejše številke zgodovinske revije PRISPEVKI ZA NOVEJŠO ZGODOVINO
ter ZGODOVINSKI ČASOPIS iz let 2010 in 2011in zbornik JUGOSLAVIJA V ČASU.
Prežihov Voranc – Lovro Kuhar : pisatelj, politik, patriot
Jurij Perovšek:
Prežihov Voranc – Lovro Kuhar : pisatelj, politik, patriot. (Uredil Aleš Gabrič). Inštitut za novejšo zgodovino, Slovenski znanstveni inštitut (Slowenisches Wissenschaftsinstitut). Ljubljana, Dunaj (Wien), 2010, 185 strani
Ena od pomembnih značilnosti preučevanja slovenske novejše zgodovine je gotovo tudi obravnavanje življenja in dela posameznih vidnih osebnosti, ki so bodisi oblikovale bodisi opazno zaznamovale njen razvoj. Začetek teh obravnav, ki se jim posvečajo tako v zgodovinopisju kot v drugih, zlasti humanističnih znanostih, sega še v čas med obema svetovnima vojnama in bi zaradi svoje obsežnosti zaslužile posebno predstavitev. Naj zato ob tej priložnosti spomnimo le na lansko leto, ko so udeleženci dveh znanstvenih srečanj – Pomembne slovenske osebnosti 20. stoletja (Maribor, 23. – 25. november 2010) ter Osebnost in delovanje dr. Marka Natlačena (1886–1942) (Ljubljana, 15. december 2010) – predstavili 44 vidnih predstavnikov slovenskega političnega, kulturnega, znanstvenega in cerkvenega življenja v prejšnjem stoletju. Ob tem sta lani izšli še obravnavi povojne usode Edvarda Kocbeka (Igor Omerza: Edvard Kocbek : osebni dosje št. 584. Ljubljana: Karantanija, 2010) ter življenja in dela Ivana Hribarja (Igor Grdina: Ivan Hribar : »jedini resnični radikalec slovenski«. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010), ki mu je bil posvečen tudi posebni zbornik znanstvenih obravnav (Hribarjev zbornik. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010).
Zgoraj navedenim obravnavam, ki so zajele predstavnike vseh idejnopolitičnih taborov, se je konec leta 2010 pridružila še monografska publikacija Prežihov Voranc – Lovro Kuhar : pisatelj, politik, patriot. V njej so objavljeni za tisk prirejeni referati z mednarodne znanstvene konference, ki je pod istim naslovom potekala 19. in 20. aprila 2007 na Dunaju. Slovenska humanistika se je tako oddolžila še eni markantni osebnosti, ki je pomembno zaznamovala slovensko 20. stoletje. V omenjeni monografski publikaciji so namreč filologi, slavisti, bibliotekarji in zgodovinarji na podlagi novih raziskovalnih spoznanj nadgradili dosedanje poznavanje osebnosti in dela Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca na vseh področjih njegovega bogatega življenjskega delovanja.
petek, 30. september 2011
Ervin Dolenc, Med kulturo in politiko: kulturnopolitična razhajanja v Sloveniji med svetovnima vojnama.
Anka Vidovič Miklavčič:
Ervin Dolenc, Med kulturo in politiko: kulturnopolitična razhajanja v
Sloveniji med svetovnima vojnama. Inštitut za novejšo zgdovino, Ljubljana,
2010, 335 str. (zbirka Razpoznavanja – Recognitiones ; 11).
Ervin Dolenc, Med kulturo in politiko: kulturnopolitična razhajanja v
Sloveniji med svetovnima vojnama. Inštitut za novejšo zgdovino, Ljubljana,
2010, 335 str. (zbirka Razpoznavanja – Recognitiones ; 11).
Inštitut za novejšo zgodovino je v svoji zbirki Razpoznavanja – Recognitiones (št. 11) izdal delo žal prezgodaj preminulega priljubljenega kolega, znanstvenega svetnika dr. Ervina Dolenca. Njegovo znanstvenoraziskovalno področje zajema kulturno zgodovino na Slovenskem z uvodnimi orisi od druge polovice 19. stoletja do prve polovice 20. stoletja. Največ tehtnih raziskav in poglobljenih analiz je posvetil zlasti problematiki v slovenski kulturi prve polovice 20. stoletja. V omenjeni knjigi so prikazani procesi v kontekstu evropskih in posebej slovenskih, jugoslovanskih razmer, tako idejna, politična in kulturna razhajanja, pa tudi zbliževanja slovenskih izobražencev, posebej t. i. kulturnikov. Spremna beseda znanstvenega svetnika dr. Jurija Perovška izčrpno in pregledno predstavi Dolenčev znanstvenoraziskovalni
opus, njegove dosežke in pomembnejše nastope na znanstvenih srečanjih tako doma kot v tujini. Poleg tega oriše tudi njegovo drugo delo, tako npr. vzgojno-pedagoško, skoraj petnajst let v okviru Komisije za delo zgodovinskih krožkov pri Zvezi prija154 Ocene in poročila teljev mladine Slovenije, ki jo je tudi vodil v letih 2001–2003. Navedimo še soavtorstvo pri izdaji sodobnejših zgodovinskih učbenikov Koraki v času za 8. razred (1997), ali Zgodovina 4, učbenik za 4. letnik gimnazije (2002) ter Šolska kronika (2009). Bil je tudi visokošolski učitelj, sprva asistent in zatem docent na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani (1999–2002) in na Filozofski fakulteti v Ljubljani (2007–2008), kjer mu je bil nosilec sklopa predmetov s področja Razvoj
slovenskih kulturnih (znanstvenih) institucij (1850–1941). Sodeloval je tudi pri podiplomskem študijskem programu s področja Kulturna politika v prvi Jugoslaviji. Dolenc je leta 2003 postal tudi član Society for Slovene Studies v ZDA, na mednarodnem področju pa se je zlasti izkazal kot sodelavec bilateralne Slovenskoavstrijske komisije zgodovinarjev (2001–2004). Leta 1999 je uspešno organiziral okroglo mizo, ki je obravnavala tematiko Problemi slovenskega zgodovinopisja o 20. stoletju. Posvetovanje je delovno obeležilo štirideseto letnico Inštituta za novejšo zgodovino. Nadalje ga srečamo še kot soorganizatorja ali referenta pri slovenskih znanstvenih posvetih. Ne gre prezreti, da je bil leta 1998 na zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Izoli Dolenc pobudnik sklepa o podeljevanju priznanj Zveze zgodovinskih društev Slovenije za dosežke na področju znanstvenega dela. Ervina Dolenca pa so predlagali za predsednika Komisije za podeljevanje nagrad Klio 1999. Lepo priznanje mu je bilo podeljeno, ko so ga 2010 posmrtno imenovali za častnega občana v rojstni občini Divači, na zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Kopru istega leta pa so sprejeli sklep o podelitvi nagrade »Priznanje Ervina Dolenca« za najboljši prvenec na področju zgodovinopisja. Dolenc je uvodnim besedam v knjigi dal naslov Namesto predgovora: »Arhivisti« in »Zgodovinarji«. V sestavku kritično ocenjuje obravnavo preteklosti z vidika »(pre)podrobnega povzemanja dokumentov, pomanjkanje analize pridobljenih podatkov«, preveliko zaupanje tem podatkom in pomanjkanje stvarne analize ter vključevanja obravnave v širšo problematiko. Ob upravičeni hibi takšnega dela poudari neupoštevanje obstoječe objavljene literature, kar je posledično opuščanje ali izogibanje medsebojnega dialoga oziroma objektivne kritike pri vrednotenju dela. O delu »zgodovinarjev« Dolenc razmišlja, da so pri uporabi virov – informacij pri raziskavah bolj kritični, predvsem je njihova presoja zaradi selektivnosti in kontekstne analize bolj verodostojna. Tudi ugotavlja, da so starejša obdobja glede na daljše obdobje raziskav predstavljena bolj korektno kot zgodovinopisje 20. stoletja. V tem obdobju ima neupravičeno besedo med drugim zlasti politična aktualnost zgodovinskih raziskav za obdobje pred drugo svetovno vojno in med njo, ki upoštevajo predvsem tiste vire in literaturo, ki jim potrjujejo le njihovo tezo in zgodovinsko videnje, ne pa stvarnosti vseh relevantnih virov in literature, kar privede do onemogočanja korektnega dialoga med nasprotujočimi si interpretacijami. Knjiga Ervina Dolenca je tematsko razdeljena na tri večje sklope: Leto 1918 in potem, Kultura in politika ter Kultura in ideologija. Znotraj teh sklopov so daljša ali krajša podpoglavja. Delo zaključuje Povzetek, sledi obsežen razdelek Viri in literatura, v katerem so nanizani najprej fondi virov, ki so hranjeni v Arhivu Republike Slovenije, Pokrajinskem arhivu v Kopru in v Arhivu župnišča Senožeče – Kronika 1910–1922. Kar številno so nanizani časniki in časopisi, uradni listi, ki so izhajali v obravnavanem času in jih je Dolenc uporabil kot nepogrešljive vire. Zlasti obsežen seznam literature pa nam potrjuje Dolenčevo široko seznanjanje z zgodovinopisnimi deli tako slovenskih kot tujih avtorjev. Prvi tematski sklop obravnava proces deavstrizacije, dr. Karla Verstovška in kulturni mozaik prve Jugoslavije. Nove razmere po razpadu habsburške monarhije oktobra 1918 so hitro prinašale spremembe predvsem v tistih ustanovah, ki so kričeče kazale potrebo po vsesplošni slovenizaciji. Z novo nacionalno državo 29. oktobra in z ustanovitvijo Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani 31. oktobra 1918 so kljub italijanski zasedbi zahodnega slovenskega ozemlja ob demarkacijski črti in spremljajoči negotovosti začeli vpeljevati korenite spremembe v zvezi z nemško-avstrijskim ustanovami in začeli poudarjati slovensko osamosvojitev.
opus, njegove dosežke in pomembnejše nastope na znanstvenih srečanjih tako doma kot v tujini. Poleg tega oriše tudi njegovo drugo delo, tako npr. vzgojno-pedagoško, skoraj petnajst let v okviru Komisije za delo zgodovinskih krožkov pri Zvezi prija154 Ocene in poročila teljev mladine Slovenije, ki jo je tudi vodil v letih 2001–2003. Navedimo še soavtorstvo pri izdaji sodobnejših zgodovinskih učbenikov Koraki v času za 8. razred (1997), ali Zgodovina 4, učbenik za 4. letnik gimnazije (2002) ter Šolska kronika (2009). Bil je tudi visokošolski učitelj, sprva asistent in zatem docent na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani (1999–2002) in na Filozofski fakulteti v Ljubljani (2007–2008), kjer mu je bil nosilec sklopa predmetov s področja Razvoj
slovenskih kulturnih (znanstvenih) institucij (1850–1941). Sodeloval je tudi pri podiplomskem študijskem programu s področja Kulturna politika v prvi Jugoslaviji. Dolenc je leta 2003 postal tudi član Society for Slovene Studies v ZDA, na mednarodnem področju pa se je zlasti izkazal kot sodelavec bilateralne Slovenskoavstrijske komisije zgodovinarjev (2001–2004). Leta 1999 je uspešno organiziral okroglo mizo, ki je obravnavala tematiko Problemi slovenskega zgodovinopisja o 20. stoletju. Posvetovanje je delovno obeležilo štirideseto letnico Inštituta za novejšo zgodovino. Nadalje ga srečamo še kot soorganizatorja ali referenta pri slovenskih znanstvenih posvetih. Ne gre prezreti, da je bil leta 1998 na zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Izoli Dolenc pobudnik sklepa o podeljevanju priznanj Zveze zgodovinskih društev Slovenije za dosežke na področju znanstvenega dela. Ervina Dolenca pa so predlagali za predsednika Komisije za podeljevanje nagrad Klio 1999. Lepo priznanje mu je bilo podeljeno, ko so ga 2010 posmrtno imenovali za častnega občana v rojstni občini Divači, na zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Kopru istega leta pa so sprejeli sklep o podelitvi nagrade »Priznanje Ervina Dolenca« za najboljši prvenec na področju zgodovinopisja. Dolenc je uvodnim besedam v knjigi dal naslov Namesto predgovora: »Arhivisti« in »Zgodovinarji«. V sestavku kritično ocenjuje obravnavo preteklosti z vidika »(pre)podrobnega povzemanja dokumentov, pomanjkanje analize pridobljenih podatkov«, preveliko zaupanje tem podatkom in pomanjkanje stvarne analize ter vključevanja obravnave v širšo problematiko. Ob upravičeni hibi takšnega dela poudari neupoštevanje obstoječe objavljene literature, kar je posledično opuščanje ali izogibanje medsebojnega dialoga oziroma objektivne kritike pri vrednotenju dela. O delu »zgodovinarjev« Dolenc razmišlja, da so pri uporabi virov – informacij pri raziskavah bolj kritični, predvsem je njihova presoja zaradi selektivnosti in kontekstne analize bolj verodostojna. Tudi ugotavlja, da so starejša obdobja glede na daljše obdobje raziskav predstavljena bolj korektno kot zgodovinopisje 20. stoletja. V tem obdobju ima neupravičeno besedo med drugim zlasti politična aktualnost zgodovinskih raziskav za obdobje pred drugo svetovno vojno in med njo, ki upoštevajo predvsem tiste vire in literaturo, ki jim potrjujejo le njihovo tezo in zgodovinsko videnje, ne pa stvarnosti vseh relevantnih virov in literature, kar privede do onemogočanja korektnega dialoga med nasprotujočimi si interpretacijami. Knjiga Ervina Dolenca je tematsko razdeljena na tri večje sklope: Leto 1918 in potem, Kultura in politika ter Kultura in ideologija. Znotraj teh sklopov so daljša ali krajša podpoglavja. Delo zaključuje Povzetek, sledi obsežen razdelek Viri in literatura, v katerem so nanizani najprej fondi virov, ki so hranjeni v Arhivu Republike Slovenije, Pokrajinskem arhivu v Kopru in v Arhivu župnišča Senožeče – Kronika 1910–1922. Kar številno so nanizani časniki in časopisi, uradni listi, ki so izhajali v obravnavanem času in jih je Dolenc uporabil kot nepogrešljive vire. Zlasti obsežen seznam literature pa nam potrjuje Dolenčevo široko seznanjanje z zgodovinopisnimi deli tako slovenskih kot tujih avtorjev. Prvi tematski sklop obravnava proces deavstrizacije, dr. Karla Verstovška in kulturni mozaik prve Jugoslavije. Nove razmere po razpadu habsburške monarhije oktobra 1918 so hitro prinašale spremembe predvsem v tistih ustanovah, ki so kričeče kazale potrebo po vsesplošni slovenizaciji. Z novo nacionalno državo 29. oktobra in z ustanovitvijo Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani 31. oktobra 1918 so kljub italijanski zasedbi zahodnega slovenskega ozemlja ob demarkacijski črti in spremljajoči negotovosti začeli vpeljevati korenite spremembe v zvezi z nemško-avstrijskim ustanovami in začeli poudarjati slovensko osamosvojitev.
četrtek, 15. september 2011
Martin Moll: Kein Burgfrieden. Der deutsch-slowenische Nationalitätenkonflikt in der Steiermark 1900-1918
Filip Čuček:
Martin Moll: Kein Burgfrieden.
Der deutsch-slowenische
Nationalitätenkonflikt in der Steiermark 1900-1918. Studienverlag, Innsbruck
2007, 595 str.
Za doc. dr. Martina Molla iz graške univerze Karla in Franca bi lahko dejali, da je imel dokaj nenavadno pot do visokošolskega učitelja. Rojen leta 1961 je po študiju zgodovine in germanistike na isti univerzi leta 1987 doktoriral iz zgodovine in nato 15 let delal v gospodarstvu, ob delu pa je, v sodelovanju z Inštitutom za zgodovino graške Filozofske fakultete, tudi raziskoval in se strokovno izpopolnjeval. Svoje izsledke je že zgodaj objavljal v raznih strokovnih revijah. V začetku leta 2003 je bil na graški univerzi habilitiran iz novejše in sodobne zgodovine s habilitacijskim delom Studien zum deutsch-slowenischen Nationalkonflikt in der Steiermark vor dem und im Ersten Weltkrieg, kjer se je njegova »poklicna« zgodovinarska pot dejansko pričela.
Njegovo habilitacijsko delo je leta 2007 izšlo pri založbi Studienverlag v Innsbrucku kot znanstvena monografija z naslovom Kein Burgfrieden. Der deutsch-slowenische Nationalitätenkonflikt in der Steiermark 1900-1918. Predelana študija se tako loteva osvetlitve slovensko-nemških nacionalnih odnosov ob koncu dvojne monarhije na Štajerskem, ko je nacionalni konflikt zadobil že neslutene dimenzije.
Mollova obsežna knjiga zajema 595 strani s kar 2373 opombami. Knjigo je strukturno razdelil na 15 poglavij. V prvem poglavju je namenil pozornost sami temi knjige, stanju raziskav in virov. Dosedanje raziskave in obstoječe vire je nanizal na 30 straneh, kar daje slutiti, da njegovo delo temelji na obsežni pregledani literaturi in kopici novih virov. V drugem poglavju je podal zgodovinski oris Štajerske v drugi polovici 19. stoletja. V tretjem poglavju se je posvetil nastanku nemškega nacionalizma na Štajerskem, v četrtem pa na drugi strani primerjal slovenski boj (oziroma slovenski nacionalizem) za enakopravnost. V petem poglavju je iskal vzporednice Štajerske in balkanske krize pred prvo svetovno vojno, v šestem pa sarajevski atentat in njegove posledice, kar je podal v nadaljevanju (sedmo do trinajsto poglavje) v obliki političnega preganjanja Slovencev na Štajerskem. V štirinajstem poglavju je vzel v pretres reakcije na zaostreno politično klimo na Štajerskem, v petnajstem pa stališče Slovencev med prvo svetovno vojno. Na koncu je dodal še obširen povzetek (15 strani), obsežen seznam virov in literature (45 strani), seznam okrajšav (2 strani) in osebno kazalo (5 strani).
torek, 30. avgust 2011
Janez Cvirn: Razvoj ustavnosti in parlamentarizma v Habsburški monarhiji
Filip Čuček:
Janez Cvirn: Razvoj ustavnosti in parlamentarizma v Habsburški monarhiji : dunajski državni zbor in Slovenci (1848-1918), Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za zgodovino, Ljubljana, 2006, 319. str.
Preoblikovanje Habsburške monarhije v ustavno in parlamentarno večnacionalno tvorbo je bil vsekakor zapleten in večplasten proces. Ideje, ki so za razliko od ostalih konstitucionalnih monarhij v Avstriji ponapoleonskega časa umanjkale, so v monarhijo sicer pricurljale preko nemških držav že relativno zgodaj. Toda vsako javno politično diskusijo je v predmarčnem času dušilo absolutistično Metternichovo obdobje, ki je onemogočalo kakršnokoli kritiko tedanje oblasti. Preoblikovanje klasične stanovske ureditve v Avstriji tako predstavlja leto 1848, ko je bil umsko zaostali Ferdinand I. (in njegov krog) prisiljen spremeniti temelje državne ureditve in jih približati »modernim« evropskim konstitucionalnim državam.
Avtor knjige, red. prof. dr. Janez Cvirn, je v svojem delu predstavil glavne prelomnice v ustavni in parlamentarni zgodovini Habsburške monarhije (kasneje Cislitvanije), hkrati pa podrobno prikazal slovensko državnozborsko politiko. Cvirn je temeljnemu obdobju avstrijskega parlamentarizma v obdobju marčne revolucije namenil precej prostora in ga podrobno predstavil ter razgradil. Po uvodnem poglavju, kjer nas popelje po poti uvajanja konstitucionalizma (predvsem) v Srednji Evropi, je čas do ponovne uvedbe absolutizma razdelil v več poglavij, ki si sledijo v jasnem in razumljivem redosledu. Revolucionarno leto 1848 je v iskanju ustreznih rešitev zaznamovala aprilska ustava notranjega ministra Franza von Pillersdorfa, ki jo je cesar obljubil že dva dni po izbruhu revolucije na Dunaju. Dojemanje obljubljenih ustavnih oblik je bilo tedaj na Slovenskem večinoma napačno, še najbolj pa se mu je približal Janez Bleiweis, ki je v cesarjevem sklicu videl prvi korak h konstitucionalizmu in uveljavitvi temeljnih pravic človeka in državljana. Vendar pa je, kot avtor več kot prepričljivo pokaže, ustava sledila konstitucionalizmu zgolj v toliko, da je jasno uveljavila delitev oblasti (sodna, izvršna in zakonodajna), toda cesarju je še vedno dodeljevala veliko pristojnosti (preprečil je lahko sprejem vsakega zakona). Kljub temu pa so bile reakcije na prvo avstrijsko ustavo na splošno pozitivne.
ponedeljek, 1. avgust 2011
Poletni seznam novosti knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino
Drugi seznam novosti knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino v letu 2011
1945: consequences and sequels of the Second World War : Montreal-September 2, 1995 : 18th International congress of historical sciences. - Paris : Institut d'histoire du temps présent (CNRS), 1995. - 392 str. ; 22 cm. - (Bulletin of the International Committee for the history of the Second World War ; no. 27/28)
K 19004
COBISS.SI-ID 2884468
76.
1968 - ein Blick auf die Protestbewegung 40 Jahre danach aus globaler Perspektive : [44. Linzer Konferenz der International Conference of Labour and Social History, 11. - 14. September 2008] = 1968 - a view of the protest movements 40 years after, from a global perspective / hrsg. von Angelika Ebbinghaus ... im Auftrag der International Conference of Labour and Social History (ITH). - Leipzig : AVA, Akademische Verlagsanstalt, 2009. - 227 str. : ilustr. ; 21 cm. - (ITH-Tagungsberichte ; 43)
ISBN 978-3-931982-63-8 ISBN 3-931982-63-7
K 4458/43
COBISS.SI-ID 2883444
77.
ANTHONY, Evelyn
Elizabeta I. angleška : zgodovinski roman / Evelyn Anthony ; [prevedel Jože Zupančič]. - Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1967. - 330 str. ; 20 cm
Prevod dela: Elizabeth
K 18984
COBISS.SI-ID 387913
78.
AVGUŠTIN, Maja, 1974-
Plečnik na Domžalskem in Kamniškem / Maja Avguštin, Saša Lavrinc ; [fotografije Drago Bac]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2010 (Ljubljana : Littera picta). - 100 str. : ilustr. ; 17 cm. - (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije : zbirka vodnikov ; 212)
Zvd. in ilustr. na notr. str. ov. - 2.000 izv. - Plečnik med ljudmi / Gojko Zupan: str. 5-6. - Bibliografija: str. 96-97
ISBN 978-961-6037-57-0
K 3561/212
COBISS.SI-ID 253256960
79.
AVSTRIJA. Zakoni
Občni državljanski zakonik z dne 1. junija 1811 štev. 946 zb. p. z. v besedilu treh delnih novel / prevedla Božidar Bežek in Fran Regally. - V Ljubljani : Tiskovna zadruga, 1928 (v Ljubljani : Delniška tiskarna). - XV, 466 str. ; 17 cm
Predgovor / Božidar Bežek: str. V-XI.
K 19029
COBISS.SI-ID 4280119
80.
BALAŽIC, Milan, 1958-
Samostojna Slovenija in iztek demokratične revolucije / Milan Balažic. - Ljubljana : Študentska založba, 2011. - 466 str. ; 24 cm
ISBN 978-961-242-375-9
K 19014
COBISS.SI-ID 256273664
81.
BALKAN battlegrounds : a military history of the Yugoslav conflict, 1990-1995. - Washington (DC) : Central Intelligence Agency, Office of Russian and European Analysis, 2002-. - Zv. <1> : ilustr. ; 28 cm
Kazalo
Dosedanja vsebina:
Vol. 1. - 2002. -XXX, 501 str. + 1 mapa ([80] zvd.)
K II 2105/1 K II 2105/2
COBISS.SI-ID 121361408
82.
BARTULOVIĆ, Niko
Ideologija i politika Nike Bartulovića : knjige, članci, kritike i polemike : 1911-1935. Knj. 2/1 / Niko Bartulović ; [priredio Nikola Žutić]. - Zemun : Srpska radikalna stranka, 2010 (Zrenjanin : Dragić). - 488 str. : faks. ; 24 cm
ISBN 978-86-7886-078-2 (broš.)
K 18988/2
COBISS.SI-ID 177342988
83.
BEDRAČ, Marjetka
Sinagoga Maribor : ob desetletnici delovanja = Maribor Synagogue : celebrating the first decennial / [avtorica Marjetka Bedrač ; prevod Hana Kovač ; fotografije Aleš Topolinjak ... [et al.] ; ilustracije Anja Premk]. - Maribor : Sinagoga, center judovske kulturne dediščine, 2011 ([Hoče] : Repro studio F. Lesjak). - 45 str. : ilustr. ; 27 cm
Avtorica navedena v kolofonu. - Vzpor. slov. besedilo in angl. prevod. - Razstava od 9. junija do 26. avgusta 2011. - 400 izv.
K II 2116
COBISS.SI-ID 67116289
84.
BELA knjiga - 1984 : obračun sa "kulturnom kontrarevolucijom" u SFRJ / priredili Kosta Nikolić, Srđan Cvetković, Đoko Tripković. - Beograd : Službeni glasnik : Institut za savremenu istoriju, 2010 (Beograd : Glasnik). - 290 str. ; 23 cm. - (Biblioteka Književne nauke. Kolekcija Otpori i zabrane)
Opombe z bibliografijo med besedilom. - Kazalo. - Iz vsebine: O nekim idejnim i političkim tendencijama u umjetničkom stvaralaštvu ... / [pripremio] Savez komunista Hrvatske. Centar CK SKH za informiranje i propagandu
ISBN 978-86-519-0708-4 (SG) ISBN 978-86-7403-146-9 (Institut za savremenu istoriju ; broš.)
K 18987
COBISS.SI-ID 180600076
85.
BELTRAM, Vlasta
Koprski zapori : s poudarkom na političnih zapornikih v obdobju fašistične vladavine : ob 65. obletnici prve osvoboditve političnih zapornikov septembra 1943 = Le carceri capodistriane : con particolare riferimento ai prigionieri politici nel periodo del governo fascista : nel 65-esimo anniversario della liberazione dei prigionieri politici nel settembre 1943 / Vlasta Beltram ; [prevod v italijanščino Ravel Kodrič ; fotografsko gradivo Pokrajinski muzej Koper, Pokrajinski arhiv Koper]. - Koper : Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov = Capodistria : Associazione antifascisti, combattenti per i valori della LLN e veterani, 2008 ([Koper] : Stražar). - 131 str. : ilustr. ; 21 cm
Slov. besedilo in it. prevod. - 500 izv. - Uvodne misli / Dušan Fortič: str. 5-6
ISBN 978-961-6681-03-2
K 19000
COBISS.SI-ID 240153856
86.
BENSA, Stanko
Od Soče do Mure : pot istrskih in primorskih beguncev / Stanko Bensa ; [fotografije Branka Bensa ... et al.]. - Pince Marof : Krajevna skupnost Pince Marof-Benica ; Benica : Društvo Primorci in Istrani v Prekmurju, 2011 (Puconci : M.A.M.). - 175 str. : fotograf. ; 24 cm
Na vrhu nasl. str.: Primorci in Istrani v Prekmurju. - 1.000 izv.
K 19026
COBISS.SI-ID 256194560
87.
BEUS Richembergh, Goran
Nijemci, Austrijanci i Hrvati I. : prilozi za povijest njemačko-austrijske nacionalne manjine u Hrvatskoj i Bosni i Hercegovini / Goran Beus Richembergh. - Zagreb : Synopsis ; Osijek : Njemačka zajednica - Zemaljska udruga Podunavskih Švaba u Hrvatskoj, Osijek, 2010. - 317 str. : ilustr. ; 30 cm
Bilješka o autoru
ISBN 978-953-7035-53-2 (Zagreb) ISBN 978-9958-587-49-8 (Sarajevo)
K II 2102
COBISS.SI-ID 11906637
88.
BIANCHI Riva, Raffaella
Pier Amato Perretta, un uomo in difesa della libertà / testi di Raffaella Bianchi Riva, Elisabetta D'Amico, Matteo Dominioni ; documentazione raccolta da Giusto Perretta. - Como : Nodo libri : Istituto di storia contemporanea "Pier Amato Perretta", [2005]. - 208 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Società e storia contemporanea ; 32)
ISBN 88-7185-115-3 ISBN 978-88-7185-115-0
K 18930/32
COBISS.SI-ID 2862452
89.
BIZAI, Carlos César
Crónica de una familia eslovena en Entre Ríos : (157 años de historia, 122 años en la Argentina) / Carlos César Bizai. - Buenos Aires : Dunken, 2001. - 130 str. : ilustr. ; 23 cm
Bibliografija: str. [127]
ISBN 987-518-848-4
K 18980
COBISS.SI-ID 2877044
90.
BOSNA i Hercegovina u vreme raspada SFRJ : 1990-1992 : tematska zbirka dokumenata / priredio Kosta Nikolić. - 1. izd. - Beograd : Institut za savremenu istoriju : Fond za humanitarno pravo, 2011 (Trstenik : M-graf). - 309 str. ; 24 cm. - (Biblioteka Jugoslovenska kriza : Edicija Dokumenta / [Institut za savremenu istoriju])
Opombe z bibliografijo. - Kazalo
ISBN 978-86-7403-150-6 (karton)
K 18989
COBISS.SI-ID 181463820
91.
BOŽIČ, Branko
Razvoj gasilskih organizacij in njihovo delovanje na Slovenskem v obdobju 1918-1941 : (doktorska disertacija) / Branko Božič. - Ljubljana : [B. Božič], 1988. - 429 f. ; 30 cm
Bibliografija: str. 423-427. - Dokt. disert., Univ. Ljubljana, Filozof. fak.
P d
COBISS.SI-ID 24243969
92.
BREZNIK, Janez
Zakon o denacionalizaciji s komentarjem / [avtorji komentarja Janez Breznik, Marko Prijatelj, Jože Sedonja]. - 1. natis. - Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1992 (Ljubljana : Delo). - 306 str. ; 21 cm. - (Gospodarska založba)
ISBN 86-7061-039-6
K 19023
COBISS.SI-ID 28859136
93.
BUČAR, France, 1923-
Čas velikih sprememb / France Bučar ; predgovor Ernest Petrič. - 1. natis. - Radovljica : Didakta, 2011 ([Ljubljana] : Formatisk). - 353 str. ; 22 cm
1.500 izv.
ISBN 978-961-261-217-7
K 18958
COBISS.SI-ID 255689728
94.
BUTALA, Slavka
Kljub vsemu : osebna zgodba o poti skozi vojne in povojne viharje / Slavka Butala. - 1. izd. - Ljubljana : Družina, 2011. - 378 str. ; 21 cm. - (Zbirka Čas in ljudje ; knj. 26)
ISBN 978-961-222-847-7
K 11726/26
COBISS.SI-ID 256513024
95.
COLLOTTI, Enzo
Impegno civile e passione critica / Enzo Collotti ; a cura di Mariuccia Salvati. - 1a ed. - Roma : Viella, 2010. - 279 str., [8] str. pril. ; 21 cm. - (La storia. Temi ; 15)
Bibliografia di Enzo Collotti: str.221-270. - Kazalo
ISBN 978-88-8334-430-5
COBISS.SI-ID 4357356
96.
ČUČEK, Filip
Slovenska zgodovina v preglednicah / Filip Čuček, Janez Polajnar, Marko Zajc ; [vir likovnega gradiva arhiv MKZ]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Cankarjeva založba, 2011 (Ljubljana : Korotan). - 332 str. : ilustr. ; 23 cm
3.000 izv. - Bibliografija: str. 330-332
ISBN 978-961-231-523-8
K 19017
COBISS.SI-ID 254044160
sreda, 20. julij 2011
Andrej Studen: Rabljev zamah
Mateja Tominšek Perovšek:
Andrej Studen, Rabljev zamah: K zgodovini kriminala in kaznovanja na Slovenskem od 16. do začetka 21. stoletja, Slovenska matica, Ljubljana, 2004
(recenzija je bila objavljena v Studia Historica Slovenica 2005, št. 1/3, str. 821-832)
V pričujoči knjigi, ki je v slovenskem prostoru izšla pred kratkim, se lahko po zaslugi Andreja Studna soočimo z zanimivo in sorazmerno še dokaj neznano tematiko v slovenskem zgodovinopisju. Avtor namreč na izviren način predstavi zgodovino smrtne kazni, ki je povezana s problematiko obravnavanja in opredeljevanja kaznivih dejanj in posledično kaznovanja delinkventov od novega veka do današnje kaznovalne politike in prakse.
Naslov knjige Rabljev zamah ima več pomenov in se na simbolični ravni zelo dobro pokriva s samo vsebino knjige. Avtor poudari fenomen vloge rablja v človeški družbi, ki mu je bila »v imenu resnice« pridržana pravica do mučenja in odvzema življenja: »Ne samo, da je bila njegova mojstrska, brezhibna izvedba podvržena budni presoji predstavnikov oblasti in radovedne množice. Rabljev zamah je bil na simbolni ravni končno tudi zamah vladajočih. Vedno je bil zamah države, zamah od Boga postavljenega suverena ali kakršnekoli drugačne, denimo, revolucionarne oblasti, zamah vsemogočnosti, ki si pridržuje pravico do odvzema človeškega življenja.« (4)
Knjiga tako na eni strani odkriva nov pogled na razumevanje slovenske zgodovine, na drugi strani pa se dotakne občutljivih tem razvoja človeške družbe, ki se v svoji značilni razslojenosti vedno spreminja in se kot taka sooča s temeljnimi vprašanji razumevanja posameznika v odnosu do samega sebe, drugih in nenazadnje tudi do transcendence. Ob tem nujno trešči ob samo človeško naravo, ki je podvržena nasilnim dejanjem in je kot taka nespremenljiva. Vzgojni in restriktivni procesi v neki družbi se tako kažejo tudi skozi prizmo sistemov kaznovalne politike, ki so na neprikrit ali prikrit način odraz napredka in zrelosti človeške civilizacije.
Naslov knjige Rabljev zamah ima več pomenov in se na simbolični ravni zelo dobro pokriva s samo vsebino knjige. Avtor poudari fenomen vloge rablja v človeški družbi, ki mu je bila »v imenu resnice« pridržana pravica do mučenja in odvzema življenja: »Ne samo, da je bila njegova mojstrska, brezhibna izvedba podvržena budni presoji predstavnikov oblasti in radovedne množice. Rabljev zamah je bil na simbolni ravni končno tudi zamah vladajočih. Vedno je bil zamah države, zamah od Boga postavljenega suverena ali kakršnekoli drugačne, denimo, revolucionarne oblasti, zamah vsemogočnosti, ki si pridržuje pravico do odvzema človeškega življenja.« (4)
Knjiga tako na eni strani odkriva nov pogled na razumevanje slovenske zgodovine, na drugi strani pa se dotakne občutljivih tem razvoja človeške družbe, ki se v svoji značilni razslojenosti vedno spreminja in se kot taka sooča s temeljnimi vprašanji razumevanja posameznika v odnosu do samega sebe, drugih in nenazadnje tudi do transcendence. Ob tem nujno trešči ob samo človeško naravo, ki je podvržena nasilnim dejanjem in je kot taka nespremenljiva. Vzgojni in restriktivni procesi v neki družbi se tako kažejo tudi skozi prizmo sistemov kaznovalne politike, ki so na neprikrit ali prikrit način odraz napredka in zrelosti človeške civilizacije.
petek, 1. julij 2011
Robert Schuman: Za Evropo
Jurij Perovšek:
Robert Schuman: Za Evropo. Celje: Mohorjeva družba, 2003, 138 strani
Z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo je bil zaokrožen zgodovinski prehod, ki je opredelil družbeno, gospodarsko in politično pot Slovencev iz nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije od konca osemdesetih let 20. stoletja do 1. maja 2004. Ta prehod je zajel čas od pojava t. i. (političnih) zvez kot pojavnih oblik večstrankarskega sistema na Slovenskem leta 1989, večstrankarske volitve aprila in plebiscit za samostojno slovensko državo aprila in decembra 1990, slovensko osamosvojitev in osamosvojitveno vojno junija in julija 1991, mednarodno priznanje R Slovenije januarja 1992 in njen vstop v OZN maja istega leta, in nato kompleksen, prek vrste pridružitvenih projektov (t. i. poglavij) izvajan sistemski proces, skozi katerega se je R Slovenija vključila v EU. Slovenci so s tem dosegli enakopraven položaj med evropskimi narodi in državami, povezanimi v EU, in odpravili zgodovinski zaostanek, ki jih je doslej ločeval od njih. »Sedaj ste eden od nas,« mi je ob tej priložnosti nekoliko zviška dejal znanec v tujini. »In obratno«, je bil odgovor s katerim sem mu lahko postregel nazaj.
Slabega pol leta pred tem zgodovinskim trenutkom je v slovenskem prevodu izšla knjiga Roberta Schumana, enega najpomembnejših duhovnih in političnih očetov sedanje združene Evrope – Za Evropo. Robert Schuman (1886–1963), francoski politik krščanskodemokratske usmeritve je knjigo Za Evropo napisal po sklenitvi svoje bogate politične poti leta 1962.[1] Kot je zapisal v Predgovoru (str. 9–12), je v njej iz številnih konferenčnih zapiskov, časopisnih člankov, nastopov v parlamentu zbral bistvene ideje, ki so ves čas njegovega političnega življenja usmerjale njegovo delovanje v korist Združene Evrope. Schumanov ideal je bil zgraditi »Evropo, osvobojeno vseh bratomornih jalovih bojev, ki je odločno stopila na pot skupnosti, poroštva blaginje, varnosti in miru«. – »Ta ideja, ,Evropa’, bo vsem razodela skupne temelje naše civilizacije in bo postopoma ustvarila vez, podobno tisti, s katero so si nedavno posamezni narodi ustvarili (svoje) domovine. To bo sila, ob kateri se bodo zlomile vse ovire.« (str. 11, 12)
Knjiga Za Evropo, ki se dotika tudi nekaterih izjemno aktualnih vprašanj prihodnjega razvoja Evropske unije, ki jih je Schuman daljnosežno prepoznal že pred desetletji, je zelo pomembna z zgodovinskega vidika. To v Uvodu (str. 5–8) posebej poudarja dr. Janez Potočnik, v času izida Schumanove Evrope v slovenskem jeziku minister za evropske zadeve R Slovenije. V času, ko smo čakali na skorajšnji vstop v EU in danes, ko smo v njej, je (bilo) namreč še kako pomembno, da »globlje spoznamo vzvode nastanka evropske integracije in razumemo njen raison d’être – zagotavljanje miru na evropski celini«. (str. 8) Schumanova knjiga nam to pronicljivo razkriva.
ponedeljek, 30. maj 2011
Janko Prunk, Zgodovina ideoloških spopadov med vojnama
Jurij Perovšek:
O RAZSODNI MÔČI RAZUMA : Janko Prunk, Zgodovina ideoloških spopadov med vojnama, Društvo 2000, Ljubljana, 2004
Za slovensko zgodovinopisje, za katero je v zadnjem desetletju in pol značilen nov in v spoznavnem pogledu svež razvojni cikel, je kljub omenjeni spremembi še vedno moč ugotoviti, da je usmerjeno predvsem k slovenski problematiki, medtem ko širšo redko obravnava. Vprašanje, zakaj je tako vsekakor zasluži obravnavo, vendar to ni namen našega pisanja. K njemu nas je namreč vzpodbudila knjiga prof. dr. Janka Prunka Zgodovina ideoloških spopadov med vojnama, ki po svoji vsebini v določeni meri predstavlja izjemo v slovenski zgodovinopisni literaturi. Avtorja namreč že več kot trideset let, ob obravnavanju tem iz nacionalne zgodovine, raziskovalno vznemirja tudi širša, zlasti evropska idejnopolitična zgodovinska problematika. Pri tem se je Janko Prunk – tako kot tudi pri preučevanju slovenske in jugoslovanske zgodovine – osredotočil na obdobje med svetovnima vojnama, ki sta z idejnopolitičnimi prelomi, katere sta pogojili, usodno označili v trdo zgodovinsko dinamiko zgoščeno, a vsebinsko izjemno polno prejšnje stoletje.
Avtorja Zgodovine ideoloških spopadov med vojnama ni treba posebej predstavljati, spomniti pa velja na bistvene problemsko-zgodovinske sklope, ki se jim je doslej v svojem delu posvetil. V mislih imamo razčlenjevanje idejnopolitičnega razvoja v slovenskem katoliškem taboru od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne in v tem okviru posebej preučevanje mesta in vloge krščanskih socialistov v slovenskem idejnem, političnem in družbenem razvoju v prvi Jugoslaviji in v času druge vojne, preučevanje slovenskega komunističnega gibanja v letih 1920-1990, obravnavanje problematike jugoslovanske združitve leta 1918, političnih koncepcij slovenskega meščanstva v prvi jugoslovanski državi in slovensko-hrvaških odnosov v prvi polovici 20. stoletja ter sintetično razčlenitev razvojnih stopenj slovenske narodne politike od konca 18. do konca 20. stoletja. Pozabiti ne smemo tudi na njegova druga, za zgodovinopisje pomembna dejanja. V tej zvezi bi posebej opozorili na zbornik intervjujev z vodilnimi ideologi in politiki starih in novih slovenskih političnih strank Nova slovenska samozavest : pogovori s slovenskimi političnimi prvaki (Ljubljana 1990), ki ga je vsekakor treba imeti v zgodovinopisni zavesti.
Ob očrtu raziskovalnega zanimanja avtorja Zgodovine ideoloških spopadov med vojnama pa se samodejno izriše še ena značilnost njegovega dela. To je Prunkov venomer prisotni razmislek o idejni razsežnosti političnega človeka – njegovega bivanja in dejanj. Bralcu njegovih del namreč ne more uiti, da je prav ta razsežnost tisti dejavnik, ki ga vodi v vrednostnem ocenjevanju zgodovine in posameznih procesov v njej. To je še posebej izrazito v besedilih, v katerih posega v evropski kontekst.
Naročite se na:
Objave (Atom)







