Dr. Iskra Iveljić, Očevi i sinovi

Mitja SUNČIČ

Dr. Iskra Iveljić, Očevi i sinovi. Privredna elita Zagreba u drugoj polovici 19. stoljeća. Leykam international d. o. o. Zagreb 2007, 483 strani, ilustrirano.

Predstavimo na začetku avtorico knjige. Iskra Iveljić se je rodila leta 1959 v Frankfurtu na Maini. Po končani klasični gimnaziji je na zagrebški filozofski fakulteti diplomirala iz zgodovine ter angleškega jezika in književnosti. Nato je od leta 1987 do leta 1990 delala v Hrvaškem državnem arhivu, od leta 1990 do leta 1993 pa na Inštitutu za sodobno zgodovino. Od leta 1993 je zaposlena na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Zagrebu. Leta 1998 je doktorirala z disertacijo naslovljeno »Vloga zagrebške gospodarske elite pri modernizacije Hrvaške (1860 – 1883)«. Leta 2004 je postala izredna profesorica.

Obsežna monografija Očetje in sinovi je razdeljena na dva dela. Prvi del predstavlja dognanja, ki jih je avtorica v zvezi z vlogo zagrebške gospodarske elite pri modernizaciji Hrvaške predstavila v doktoratu, drugi del pa prinaša avtoričine novejše raziskave posvečene vsakdanjiku gospodarske elite, družinskemu življenju njenih pripadnikov, položaju žensk, otrok in najstnikov, vizualni reprezentaciji elite ter kulturi smrti. Prvi del zajema časovni lok od leta 1848 do leta 1883, medtem ko drugi del obravnava obdobje od prve polovice 19. stoletja do konca Habsburške monarhije, deloma pa posega tudi v čas med svetovnima vojnama.

Anton Peterlin 1908-1993

Knjige iz naše knjižnice:

Željko OSET:

Anton Peterlin 1908-1993. Življenje in delo (uredili Vili Bukovšek, Tanja Peterlin Neumaier, Janez Stepišnik, Janez Strnad in Saša Svetina). Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Institut Jožefa Stefana, Ljubljana, 2008, str. 520, ilustrirano, priložen DVD disk.

Zbornik je posvečen uglednemu slovenskemu znanstveniku z mednarodnim slovesom, ki je bil predavatelj, uspešen organizator in dobitnik mnogih nagrad za znanstveno delo. Med najpomembnejše nagrade v Jugoslaviji se uvrščajo Prešernova nagrada (1955), Kidričeva nagrada za življenjsko delo (1985) ter v Združenih državah Binghamova nagrada (ameriško reološko društvo 1970) in Fordovo nagrado (podelilo mu jo je ameriško fizikalno društvo 1972). Zaradi svojih raziskovalnih dosežkov je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti kot izredni 1948 in od leta 1949 kot redni član. V letu 1973 je postal član newyorške in od 1974 še washingtonske akademije znanosti. Od 1979 je bil dopisni član avstrijske akademije znanosti.

Pobudo za nastanek zbornika je podala Peterlinova hči Tanja Petrlin Neumaier. Za tak spomenik sta se izdajatelja Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Inštitut Jožefa Stefana oziroma v njihovem imenu uredniki Vili Bukovšek, Tanja Peterlin Neumaier, Janez Strnad in Saša Svetina, odločili zaradi stoletnice rojstva Antona Peterlina. V predgovoru je izpostavljeno, da je zbornik namenjen uglednemu slovenskemu fiziku svetovnega formata, ki je uspel kot znanstvenik, kljub neugodnim objektivnim razmeram v Jugoslaviji. Tem so se pridružili zakulisne igrice, ki so konec petdesetih let na Inštitutu Jožefa Stefana, kjer je slavljenec imel vodilni položaj, povzročile kratek stik med Peterlinom in njegovimi nasprotniki in sodelavci. Zaradi nesoglasij je tudi odšel v tujino.

Dobrodošli na Blogu knjižnice INZ

Spoštovani prijatelji naše knjižnice,

dobrodošli na spletnih straneh naše knjižnice, kjer vam bomo skušali objavljati vse pomembne podatke o nekaterih novostih v naši knjižnici.