ponedeljek, 10. januar 2011

Zvonko Bergant: Kranjska med dvema Ivanoma

Jurij Perovšek: 
Zvonko  Bergant:  Kranjska med dvema Ivanoma : idejno–politično soočenje slovenskega političnega katolicizma in liberalizma na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Ljubljana, Inštitut za globalne politične študije 2004, 509 strani

           V razvoju idejnih in političnih tokov na Slovenskem v času do druge svetovne vojne je imel nedvomno osrednje mesto katoliško–liberalni spor, začet z znano »delitvijo duhov« konec osemdesetih let 19. stoletja. Kot vemo je odločilno zaznamoval nadaljnji slovenski idejnopolitični razvoj in obremenil Slovence z nestrpnostjo, večkrat tudi z zlim sovraštvom med t. i. klerikalci in liberalci. Posledice tega lahko še danes živo občutimo. Zato je razkrivanje vzrokov, ki so utemeljevali in vzpodbujali trdo nasprotje med političnim katolicizmom in liberalizmom izredno pomembno za trezno presojanje katoliško–liberalnih nasprotij. Le tako namreč lahko presežemo večkrat le enostransko izoblikovani zgodovinski spomin, ki ne dovoljuje celostnega in ideološko neobremenjenega pogleda na ta del slovenske novejše zgodovine. To pa je nujno, če želimo poznati vse bistvene značilnosti narodove zgodovinske politične izkušnje.
Eno od temeljnih del, ki nam pomaga razumeti vzroke in stalnost nasprotovanja med političnim katolicizmom in liberalizmom na Slovenskem, je monografija dr. Zvonka Berganta Kranjska med dvema Ivanoma : idejno–politično soočenje slovenskega političnega katolicizma in liberalizma na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Avtor je svojo razčlembo osredotočil na dogajanje v osrednji slovenski deželi – na Kranjskem – kjer je bil slovenski  katoliško–liberalni spopad najbolj izrazit in je v političnem življenju in zgodovinopisju dobil tudi svoje značilno ime: »kranjski prepir«. Nikjer drugje na Slovenskem namreč strasti, ki jih je sprostil ta prepir niso bile tako silovite in niso prežele skorajda vsake pore družbenega, političnega, kulturnega in gospodarskega življenja. V tem smislu je avtor zelo dobro izbral zgodovinski prostor, v katerega je umestil svojo raziskovalno pozornost. Pri tem se je časovno osredotočil na obdobje od nastanka modernih političnih strank na Kranjskem (Slovenskem) v začetku devetdesetih let 19. stoletja do konca avstrijske dobe leta 1918, ko se je z razpadom Avstro–Ogrske monarhije končalo prvo obdobje v razvoju modernega slovenskega večstrankarskega življenja.