petek, 2. december 2011

Jesenski seznam novosti knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino 2011/3

Jesenski seznam novosti knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino

2011/3


229. MURPHY, Edward Linedecker (ur.). Anthrohistory : unsettling knowledge, questioning discipline. Ann Arbor: University of Michigan Press, 2011. 353 str., ilustr. ISBN 978-0-472-07135-7. ISBN 0-472-07135-1. ISBN 978-0-472-05135-9. ISBN 0-472-05135-0. [COBISS.SI-ID 2922100]
230. BATJEL, Franc. 60 letnica Franceta Batjela obrtnika, podjetnika in lastnika "Tribune". Ljubljana: [Samozaložba], 1935. 86 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 56810752]
231. HOFFMANN, Peter. Behind Valkyrie : German resistance to Hitler : documents. Montréal: McGill-Queen's University Press, 2011. viii, 372 str. ISBN 978-0-7735-3769-9. ISBN 0-7735-3769-4. ISBN 978-0-7735-3770-5. ISBN 0-7735-3770-8. [COBISS.SI-ID 2929780]
232. BELEJ, Tina. Kako so se družili : kulturno dogajanje in društva v Laškem od konca 19. stoletja in leta po drugi svetovni vojni. Laško: samozal., 2011. 91 str., ilustr. ISBN 978-961-276-234-6. [COBISS.SI-ID 257718016]
233. BEZIN, Erika, DOLHAR, Poljanka, KAFOL, Martina (ur.), TRETJAK, Mitja (ur.). Kako lep je Trst : prvi slovenski vodnik po Trstu in okolici. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 2011. 176 str., str. A-H, [8] str. barvnih pril., ilustr. ISBN 978-88-7174-137-6. [COBISS.SI-ID 4522988]
234. BJELAJAC, Mile, KRIVOKAPIĆ-JOVIĆ, Gordana. Prilozi iz naučne kritike - srpska istoriografija i svet : (uticaj jugoslovenske krize na stranu i domaću istoriografiju), (Biblioteka Studije i monografije, knj. 69). Beograd: Institut za noviju istoriju Srbije, 2011. 411 str. ISBN 978-86-7005-093-8. [COBISS.SI-ID 184115724]
235. BOLJKOVAC, Josip. Istina mora izaći van : sjećanja i zapisi prvog ministra unutarnjih poslova neovisne Hrvatske. Zagreb: Golden marketing-Tehnička knjiga, 2009. 419 str., ilustr. ISBN 978-953-212-389-0. [COBISS.SI-ID 42795362]
236. CASTRO, Fidel. Razmišljanja druga Fidela : 2008-2010. Beograd: Centar za razvoj odnosa Beograda i Havane, 2011. 2 zv. (362; 300 str.), č-b fotogr. ISBN 978-86-914875-0-8. ISBN 978-86-914875-1-5. [COBISS.SI-ID 7634974]
237. CECOTTI, Franco, UMEK, Dragan. Il tempo dei confini : atlante storico dell'Adriatico nord-orientale nel contesto europeo e mediterraneo 1748-2008. Trieste: Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli Venezia Giulia, 2010. 222 str., ilustr., zvd. ISBN 978-88-904006-4-3. [COBISS.SI-ID 2914932]
238. CIUHA, Jože. Kronika sedmih pozab. V Ljubljani: Slovenska matica, 2005. 447 str. ISBN 961-213-141-4. [COBISS.SI-ID 220007936]
239. COHEN, Stephen. The victims return : survivors of the gulag after stalin. London; New York: I. B. Tauris, 2011. 216 str., ilustr. ISBN 1-84885-848-5. ISBN 978-1-84885-848-0. [COBISS.SI-ID 2929524]
240. CVETKOVIĆ, Srđan. Između srpa i čekića. 2, Politička represija u Srbiji 1953/1985, (Biblioteka Posebna izdanja). 1. izd. Beograd: Službeni glasnik: Institut za savremenu istoriju, 2011. 707 str., ilustr. ISBN 978-86-519-1064-0. [COBISS.SI-ID 185826572]

torek, 15. november 2011

Vojmir Tavčar: Polom. Tržaška kreditna banka – Zgodba o uspehu z žalostnim koncem

Aleksander Lorenčič
Vojmir Tavčar: Polom. Tržaška kreditna banka – Zgodba o uspehu z žalostnim
koncem, Narodna in študijska knjižnica, Trst 2011, 437 strani.


   Leta 1947 v Trstu rojeni Vojmir Tavčar se je kot novinar pri Primorskem dnevniku do upokojitve leta 2007 ukvarjal predvsem z družbenimi problemi in z italijansko politiko. Poleg spremljanja problematike  narkomanstva in prestopništva ter ukvarjanja z novejšo zgodovino je veliko pisal tudi o dnevnopolitičnem dogajanju in o pojavu terorizma v Italiji. Leta 1976 je za Primorski dnevnik poročal o posledicah potresa v Beneški Sloveniji, leto pozneje pa je s skupino tržaških novinarjev ob mednarodnem shodu psihiatrov skrbel za bilten »Il circuito del controllo«.  V osemdesetih letih dvajsetega stoletja je pri časopisni agenciji Alpe Adria skrbel za obveščanje italijanskih medijev o življenju, delu in ciljih slovenske manjšine v Italiji. Leta 1982 je prejel priznanje Društva novinarjeva Slovenije. Na začetku devetdesetih let je bil odgovorni urednik Primorskega dnevnika, od novembra 1992 do leta 1995 pa dopisnik iz Rima za Primorski dnevnik in Republiko. Je tudi sourednik dvojezičnih publikacij o Egonu Krausu in o zgodovini Padrič Utrip pod gričem – La vita sotto il colle. Tavčarjeva knjiga »Polom. Tržaška kreditna banka – Zgodba o uspehu z žalostnim
koncem«, ki je izšla leta 2011 pod okriljem tržaške Narodne in študijske Prispevki za novejšo zgodovino LI - 2/2011 189 knjižnice, je posvečena zgodovini Tržaške kreditne banke (dalje TKB) od ustanovitve prek krize do likvidacije. Obsega 437 strani in ob spremni besedi, seznamu kratic, navedbi virov in literature vsebuje tri glavne dele. Tavčarjevo strokovno delo temelji na arhivskem gradivu, na dokumentih sodne preiskave in procesa, na pričanju nekaterih bivših uslužbencev banke in na časopisnih poročilih. Avtor je celotno dogajanje skušal postaviti v zgodovinski okvir. Opisuje pritiske iz Italije in Slovenije, ki jim je bila izpostavljena TKB, obenem pa opozarja na napake vodstva banke in vodstva tako imenovanega organiziranega gospodarstva. Knjigi dajejo dodatno težo tabelarni prikazi in obsežno fotografsko gradivo. V prvem delu avtor osvetli prve korake, rast in padec TKB. Drugi del vsebuje številne intervjuje z ljudmi, ki so bili na tak ali drugačen način povezani z delovanjem banke (npr. intervju s članom upravnega sveta, z deželnim svetnikom, s predsednikom Slovenske kulturno-gospodarske zveze, z generalnim direktorjem banke, z guvernerjem Banke Slovenije itd.). V zadnjem poglavju drugega dela avtor strne misli in ugotovitve, ki, kot pravi, »nočejo biti absolutna resnica, ampak samo vtisi novinarja, ki se je »pregrizel« skozi kopico sodnega in drugega arhivskega gradiva in ki je govoril z nekaterimi od takratnih upravnikov in uslužbencev TKB kot tudi z vidnimi predstavniki političnega in gospodarskega dogajanja«. V tretjem delu med drugim najdemo najpomembnejša pričanja v procesu o zadevi TKB, razsodbi sodnika Truncellita in sodni poziv likvidatorjem upraviteljem. Na koncu zadnjega dela je priložen še seznam osebja banke in članov upravnih svetov ter nadzornih odborov. TKB je okenca svojega sedeža odprla 12. oktobra leta 1959. Dobri dve leti po ustanovni skupščini 22. julija leta 1957, kar je bila posledica zamud pri gradnji. 


torek, 25. oktober 2011

Teden prostega dostopa


Spoštovani kolegi, vabimo vas, da si v tednu odprtega  dostopa med

24. in 30. oktobrom 2011 

na spletni strani SISTORY


ogledate in preberete vse knjige iz knjižne zbirke 
RAZPOZNAVANJA /RECOGNITIONES,

ki jo izdaja Inštitut za novejšo zgodovino in tudi najnovejše številke zgodovinske revije PRISPEVKI ZA NOVEJŠO ZGODOVINO 

ter  ZGODOVINSKI ČASOPIS iz let 2010 in 2011in zbornik JUGOSLAVIJA V ČASU.

Prežihov Voranc – Lovro Kuhar : pisatelj, politik, patriot

Jurij Perovšek:
Prežihov Voranc – Lovro Kuhar : pisatelj, politik, patriot. (Uredil Aleš Gabrič). Inštitut za novejšo zgodovino, Slovenski znanstveni inštitut (Slowenisches Wissenschaftsinstitut). Ljubljana, Dunaj (Wien), 2010, 185 strani

Ena od pomembnih značilnosti preučevanja slovenske novejše zgodovine je gotovo tudi obravnavanje življenja in dela posameznih vidnih osebnosti, ki so bodisi oblikovale bodisi opazno zaznamovale njen razvoj. Začetek teh obravnav, ki se jim posvečajo tako v zgodovinopisju kot v drugih, zlasti humanističnih znanostih, sega še v čas med obema svetovnima vojnama in bi zaradi svoje obsežnosti zaslužile posebno predstavitev. Naj zato ob tej priložnosti spomnimo le na lansko leto, ko so udeleženci dveh znanstvenih srečanj – Pomembne slovenske osebnosti 20. stoletja (Maribor, 23. – 25. november 2010) ter Osebnost in delovanje dr. Marka Natlačena (1886–1942) (Ljubljana, 15. december 2010) – predstavili 44 vidnih predstavnikov slovenskega političnega, kulturnega, znanstvenega in cerkvenega življenja v prejšnjem stoletju. Ob tem sta lani izšli še obravnavi povojne usode Edvarda Kocbeka (Igor Omerza: Edvard Kocbek : osebni dosje št. 584. Ljubljana: Karantanija, 2010) ter življenja in dela Ivana Hribarja (Igor Grdina: Ivan Hribar : »jedini resnični radikalec slovenski«. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010), ki mu je bil posvečen tudi posebni zbornik znanstvenih obravnav (Hribarjev zbornik. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010).
Zgoraj navedenim obravnavam, ki so zajele predstavnike vseh idejnopolitičnih taborov, se je konec leta 2010 pridružila še monografska publikacija Prežihov Voranc – Lovro Kuhar : pisatelj, politik, patriot. V njej so objavljeni za tisk prirejeni referati z mednarodne znanstvene konference, ki je pod istim naslovom potekala 19. in 20. aprila 2007 na Dunaju. Slovenska humanistika se je tako oddolžila še eni markantni osebnosti, ki je pomembno zaznamovala slovensko 20. stoletje. V omenjeni monografski publikaciji so namreč filologi, slavisti, bibliotekarji in zgodovinarji na podlagi novih raziskovalnih spoznanj nadgradili dosedanje poznavanje osebnosti in dela Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca na vseh področjih njegovega bogatega življenjskega delovanja.

petek, 30. september 2011

Ervin Dolenc, Med kulturo in politiko: kulturnopolitična razhajanja v Sloveniji med svetovnima vojnama.

Anka Vidovič Miklavčič:
Ervin Dolenc, Med kulturo in politiko: kulturnopolitična razhajanja v
Sloveniji med svetovnima vojnama. Inštitut za novejšo zgdovino, Ljubljana,
2010, 335 str. (zbirka Razpoznavanja – Recognitiones ; 11).


Inštitut za novejšo zgodovino je v svoji zbirki Razpoznavanja – Recognitiones (št. 11) izdal delo žal prezgodaj preminulega priljubljenega kolega, znanstvenega svetnika dr. Ervina Dolenca. Njegovo znanstvenoraziskovalno področje zajema kulturno zgodovino na Slovenskem z uvodnimi orisi od druge polovice 19. stoletja do prve polovice 20. stoletja. Največ tehtnih raziskav in poglobljenih analiz je posvetil zlasti problematiki v slovenski kulturi prve polovice 20. stoletja. V omenjeni knjigi so prikazani procesi v kontekstu evropskih in posebej slovenskih, jugoslovanskih razmer, tako idejna, politična in kulturna razhajanja, pa tudi zbliževanja slovenskih izobražencev, posebej t. i. kulturnikov. Spremna beseda znanstvenega svetnika dr. Jurija Perovška izčrpno in pregledno predstavi Dolenčev znanstvenoraziskovalni
opus, njegove dosežke in pomembnejše nastope na znanstvenih srečanjih tako doma kot v tujini. Poleg tega oriše tudi njegovo drugo delo, tako npr. vzgojno-pedagoško, skoraj petnajst let v okviru Komisije za delo zgodovinskih krožkov pri Zvezi prija154 Ocene in poročila teljev mladine Slovenije, ki jo je tudi vodil v letih 2001–2003. Navedimo še soavtorstvo pri izdaji sodobnejših zgodovinskih učbenikov Koraki v času za 8. razred (1997), ali Zgodovina 4, učbenik za 4. letnik gimnazije (2002) ter Šolska kronika (2009). Bil je tudi visokošolski učitelj, sprva asistent in zatem docent na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani (1999–2002) in na Filozofski fakulteti v Ljubljani (2007–2008), kjer mu je bil nosilec sklopa predmetov s področja Razvoj
slovenskih kulturnih (znanstvenih) institucij (1850–1941). Sodeloval je tudi pri podiplomskem študijskem programu s področja Kulturna politika v prvi Jugoslaviji. Dolenc je leta 2003 postal tudi član Society for Slovene Studies v ZDA, na mednarodnem področju pa se je zlasti izkazal kot sodelavec bilateralne Slovenskoavstrijske komisije zgodovinarjev (2001–2004). Leta 1999 je uspešno organiziral okroglo mizo, ki je obravnavala tematiko Problemi slovenskega zgodovinopisja o 20. stoletju. Posvetovanje je delovno obeležilo štirideseto letnico Inštituta za novejšo zgodovino. Nadalje ga srečamo še kot soorganizatorja ali referenta pri slovenskih znanstvenih posvetih. Ne gre prezreti, da je bil leta 1998 na zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Izoli Dolenc pobudnik sklepa o podeljevanju priznanj Zveze zgodovinskih društev Slovenije za dosežke na področju znanstvenega dela. Ervina Dolenca pa so predlagali za predsednika Komisije za podeljevanje nagrad Klio 1999. Lepo priznanje mu je bilo podeljeno, ko so ga 2010 posmrtno imenovali za častnega občana v rojstni občini Divači, na zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Kopru istega leta pa so sprejeli sklep o podelitvi nagrade »Priznanje Ervina Dolenca« za najboljši prvenec na področju zgodovinopisja.  Dolenc je uvodnim besedam v knjigi dal naslov Namesto predgovora: »Arhivisti« in »Zgodovinarji«. V sestavku kritično ocenjuje obravnavo preteklosti z vidika »(pre)podrobnega povzemanja dokumentov, pomanjkanje analize pridobljenih podatkov«, preveliko zaupanje tem podatkom in pomanjkanje stvarne analize ter vključevanja obravnave v širšo problematiko. Ob upravičeni hibi takšnega dela poudari neupoštevanje obstoječe objavljene literature, kar je posledično opuščanje ali izogibanje medsebojnega dialoga oziroma objektivne kritike pri vrednotenju dela. O delu »zgodovinarjev« Dolenc razmišlja, da so pri uporabi virov – informacij pri raziskavah bolj kritični, predvsem je njihova presoja zaradi selektivnosti in kontekstne analize bolj verodostojna. Tudi ugotavlja, da so starejša obdobja glede na daljše obdobje raziskav predstavljena bolj korektno kot zgodovinopisje 20. stoletja. V tem obdobju ima neupravičeno besedo med drugim zlasti politična aktualnost zgodovinskih raziskav za obdobje pred drugo svetovno vojno in med njo, ki upoštevajo predvsem tiste vire in literaturo, ki jim potrjujejo le njihovo tezo in zgodovinsko videnje, ne pa stvarnosti vseh relevantnih virov in literature, kar privede do onemogočanja korektnega dialoga med nasprotujočimi si interpretacijami. Knjiga Ervina Dolenca je tematsko razdeljena na tri večje sklope: Leto 1918 in potem, Kultura in politika ter Kultura in ideologija. Znotraj teh sklopov so daljša ali krajša podpoglavja. Delo zaključuje Povzetek, sledi obsežen razdelek Viri in literatura, v katerem so nanizani najprej fondi virov, ki so hranjeni v Arhivu Republike Slovenije, Pokrajinskem arhivu v Kopru in v Arhivu župnišča Senožeče – Kronika 1910–1922. Kar številno so nanizani časniki in časopisi, uradni listi, ki so izhajali v obravnavanem času in jih je Dolenc uporabil kot nepogrešljive vire. Zlasti obsežen seznam literature pa nam potrjuje Dolenčevo široko seznanjanje z zgodovinopisnimi deli tako slovenskih kot tujih avtorjev. Prvi tematski sklop obravnava proces deavstrizacije, dr. Karla Verstovška in kulturni mozaik prve Jugoslavije. Nove razmere po razpadu habsburške monarhije oktobra 1918 so hitro prinašale spremembe predvsem v tistih ustanovah, ki so kričeče  kazale potrebo po vsesplošni slovenizaciji. Z novo nacionalno državo 29. oktobra in z ustanovitvijo Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani 31. oktobra 1918 so kljub italijanski zasedbi zahodnega slovenskega ozemlja ob demarkacijski črti in spremljajoči negotovosti začeli vpeljevati korenite spremembe v zvezi z nemško-avstrijskim ustanovami in začeli poudarjati slovensko osamosvojitev.

četrtek, 15. september 2011

Martin Moll: Kein Burgfrieden. Der deutsch-slowenische Nationalitätenkonflikt in der Steiermark 1900-1918


Filip Čuček:
Martin Moll: Kein Burgfrieden. Der deutsch-slowenische Nationalitätenkonflikt in der Steiermark 1900-1918. Studienverlag, Innsbruck 2007, 595 str.





Za doc. dr. Martina Molla iz graške univerze Karla in Franca bi lahko dejali, da je imel dokaj nenavadno pot do visokošolskega učitelja. Rojen leta 1961 je po študiju zgodovine in germanistike na isti univerzi leta 1987 doktoriral iz zgodovine in nato 15 let delal v gospodarstvu, ob delu pa je, v sodelovanju z Inštitutom za zgodovino graške Filozofske fakultete, tudi raziskoval in se strokovno izpopolnjeval. Svoje izsledke je že zgodaj objavljal v raznih strokovnih revijah. V začetku leta 2003 je bil na graški univerzi habilitiran iz novejše in sodobne zgodovine s habilitacijskim delom Studien zum deutsch-slowenischen Nationalkonflikt in der Steiermark vor dem und im Ersten Weltkrieg, kjer se je njegova »poklicna« zgodovinarska pot dejansko pričela.
Njegovo habilitacijsko delo je leta 2007 izšlo pri založbi Studienverlag v Innsbrucku kot znanstvena monografija z naslovom Kein Burgfrieden. Der deutsch-slowenische Nationalitätenkonflikt in der Steiermark 1900-1918. Predelana študija se tako loteva osvetlitve slovensko-nemških nacionalnih odnosov ob koncu dvojne monarhije na Štajerskem, ko je nacionalni konflikt zadobil že neslutene dimenzije.
Mollova obsežna knjiga zajema 595 strani s kar 2373 opombami. Knjigo je strukturno razdelil na 15 poglavij. V prvem poglavju je namenil pozornost sami temi knjige, stanju raziskav in virov. Dosedanje raziskave in obstoječe vire je nanizal na 30 straneh, kar daje slutiti, da njegovo delo temelji na obsežni pregledani literaturi in kopici novih virov. V drugem poglavju je podal zgodovinski oris Štajerske v drugi polovici 19. stoletja. V tretjem poglavju se je posvetil nastanku nemškega nacionalizma na Štajerskem, v četrtem pa na drugi strani primerjal slovenski boj (oziroma slovenski nacionalizem) za enakopravnost. V petem poglavju je iskal vzporednice Štajerske in balkanske krize pred prvo svetovno vojno, v šestem pa sarajevski atentat in njegove posledice, kar je podal v nadaljevanju (sedmo do trinajsto poglavje) v obliki političnega preganjanja Slovencev na Štajerskem. V štirinajstem poglavju je vzel v pretres reakcije na zaostreno politično klimo na Štajerskem, v petnajstem pa stališče Slovencev med prvo svetovno vojno. Na koncu je dodal še obširen povzetek (15 strani), obsežen seznam virov in literature (45 strani), seznam okrajšav (2 strani) in osebno kazalo (5 strani).

torek, 30. avgust 2011

Janez Cvirn: Razvoj ustavnosti in parlamentarizma v Habsburški monarhiji


Filip Čuček: 
Janez Cvirn: Razvoj ustavnosti in parlamentarizma v Habsburški monarhiji : dunajski državni zbor in Slovenci (1848-1918), Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za zgodovino, Ljubljana, 2006, 319. str.

Preoblikovanje Habsburške monarhije v ustavno in parlamentarno večnacionalno tvorbo je bil vsekakor zapleten in večplasten proces. Ideje, ki so za razliko od ostalih konstitucionalnih monarhij v Avstriji ponapoleonskega časa umanjkale, so v monarhijo sicer pricurljale preko nemških držav že relativno zgodaj. Toda vsako javno politično diskusijo je v predmarčnem času dušilo absolutistično Metternichovo obdobje, ki je onemogočalo kakršnokoli kritiko tedanje oblasti. Preoblikovanje klasične stanovske ureditve v Avstriji tako predstavlja leto 1848, ko je bil umsko zaostali Ferdinand I. (in njegov krog) prisiljen spremeniti temelje državne ureditve in jih približati »modernim« evropskim konstitucionalnim državam.
Avtor knjige, red. prof. dr. Janez Cvirn, je v svojem delu predstavil glavne prelomnice v ustavni in parlamentarni zgodovini Habsburške monarhije (kasneje Cislitvanije), hkrati pa podrobno prikazal slovensko državnozborsko politiko. Cvirn je temeljnemu obdobju avstrijskega parlamentarizma v obdobju marčne revolucije namenil precej prostora in ga podrobno predstavil ter razgradil. Po uvodnem poglavju, kjer nas popelje po poti uvajanja konstitucionalizma (predvsem) v Srednji Evropi, je čas do ponovne uvedbe absolutizma razdelil v več poglavij, ki si sledijo v jasnem in razumljivem redosledu. Revolucionarno leto 1848 je v iskanju ustreznih rešitev zaznamovala aprilska ustava notranjega ministra Franza von Pillersdorfa, ki jo je cesar obljubil že dva dni po izbruhu revolucije na Dunaju. Dojemanje obljubljenih ustavnih oblik je bilo tedaj na Slovenskem večinoma napačno, še najbolj pa se mu je približal Janez Bleiweis, ki je v cesarjevem sklicu videl prvi korak h konstitucionalizmu in uveljavitvi temeljnih pravic človeka in državljana. Vendar pa je, kot avtor več kot prepričljivo pokaže, ustava sledila konstitucionalizmu zgolj v toliko, da je jasno uveljavila delitev oblasti (sodna, izvršna in zakonodajna), toda cesarju je še vedno dodeljevala veliko pristojnosti (preprečil je lahko sprejem vsakega zakona). Kljub temu pa so bile reakcije na prvo avstrijsko ustavo na splošno pozitivne.

ponedeljek, 1. avgust 2011

Poletni seznam novosti knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino


Drugi seznam novosti knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino v letu 2011


75.
1945: consequences and sequels of the Second World War : Montreal-September 2, 1995 : 18th International congress of historical sciences. - Paris : Institut d'histoire du temps présent (CNRS), 1995. - 392 str. ; 22 cm. - (Bulletin of the International Committee for the history of the Second World War ; no. 27/28)

K 19004
COBISS.SI-ID 2884468
76.
1968 - ein Blick auf die Protestbewegung 40 Jahre danach aus globaler Perspektive : [44. Linzer Konferenz der International Conference of Labour and Social History, 11. - 14. September 2008] = 1968 - a view of the protest movements 40 years after, from a global perspective / hrsg. von Angelika Ebbinghaus ... im Auftrag der International Conference of Labour and Social History (ITH). - Leipzig : AVA, Akademische Verlagsanstalt, 2009. - 227 str. : ilustr. ; 21 cm. - (ITH-Tagungsberichte ; 43)

ISBN 978-3-931982-63-8 ISBN 3-931982-63-7

K 4458/43
COBISS.SI-ID 2883444
77.
ANTHONY, Evelyn
Elizabeta I. angleška : zgodovinski roman / Evelyn Anthony ; [prevedel Jože Zupančič]. - Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1967. - 330 str. ; 20 cm

Prevod dela: Elizabeth

K 18984
COBISS.SI-ID 387913
78.
AVGUŠTIN, Maja, 1974-
Plečnik na Domžalskem in Kamniškem / Maja Avguštin, Saša Lavrinc ; [fotografije Drago Bac]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2010 (Ljubljana : Littera picta). - 100 str. : ilustr. ; 17 cm. - (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije : zbirka vodnikov ; 212)

Zvd. in ilustr. na notr. str. ov. - 2.000 izv. - Plečnik med ljudmi / Gojko Zupan: str. 5-6. - Bibliografija: str. 96-97
ISBN 978-961-6037-57-0

K 3561/212
COBISS.SI-ID 253256960
79.
AVSTRIJA. Zakoni
Občni državljanski zakonik z dne 1. junija 1811 štev. 946 zb. p. z. v besedilu treh delnih novel / prevedla Božidar Bežek in Fran Regally. - V Ljubljani : Tiskovna zadruga, 1928 (v Ljubljani : Delniška tiskarna). - XV, 466 str. ; 17 cm

Predgovor / Božidar Bežek: str. V-XI.

K 19029
COBISS.SI-ID 4280119
80.
BALAŽIC, Milan, 1958-
Samostojna Slovenija in iztek demokratične revolucije / Milan Balažic. - Ljubljana : Študentska založba, 2011. - 466 str. ; 24 cm

ISBN 978-961-242-375-9

K 19014
COBISS.SI-ID 256273664
81.
BALKAN battlegrounds : a military history of the Yugoslav conflict, 1990-1995. - Washington (DC) : Central Intelligence Agency, Office of Russian and European Analysis, 2002-. - Zv. <1> : ilustr. ; 28 cm

Kazalo
Dosedanja vsebina:
Vol. 1. - 2002. -XXX, 501 str. + 1 mapa ([80] zvd.)

K II 2105/1 K II 2105/2
COBISS.SI-ID 121361408
82.
BARTULOVIĆ, Niko
Ideologija i politika Nike Bartulovića : knjige, članci, kritike i polemike : 1911-1935. Knj. 2/1 / Niko Bartulović ; [priredio Nikola Žutić]. - Zemun : Srpska radikalna stranka, 2010 (Zrenjanin : Dragić). - 488 str. : faks. ; 24 cm

ISBN 978-86-7886-078-2 (broš.)

K 18988/2
COBISS.SI-ID 177342988
83.
BEDRAČ, Marjetka
Sinagoga Maribor : ob desetletnici delovanja = Maribor Synagogue : celebrating the first decennial / [avtorica Marjetka Bedrač ; prevod Hana Kovač ; fotografije Aleš Topolinjak ... [et al.] ; ilustracije Anja Premk]. - Maribor : Sinagoga, center judovske kulturne dediščine, 2011 ([Hoče] : Repro studio F. Lesjak). - 45 str. : ilustr. ; 27 cm

Avtorica navedena v kolofonu. - Vzpor. slov. besedilo in angl. prevod. - Razstava od 9. junija do 26. avgusta 2011. - 400 izv.

K II 2116
COBISS.SI-ID 67116289
84.
BELA knjiga - 1984 : obračun sa "kulturnom kontrarevolucijom" u SFRJ / priredili Kosta Nikolić, Srđan Cvetković, Đoko Tripković. - Beograd : Službeni glasnik : Institut za savremenu istoriju, 2010 (Beograd : Glasnik). - 290 str. ; 23 cm. - (Biblioteka Književne nauke. Kolekcija Otpori i zabrane)

Opombe z bibliografijo med besedilom. - Kazalo. - Iz vsebine: O nekim idejnim i političkim tendencijama u umjetničkom stvaralaštvu ... / [pripremio] Savez komunista Hrvatske. Centar CK SKH za informiranje i propagandu
ISBN 978-86-519-0708-4 (SG) ISBN 978-86-7403-146-9 (Institut za savremenu istoriju ; broš.)

K 18987
COBISS.SI-ID 180600076
85.
BELTRAM, Vlasta
Koprski zapori : s poudarkom na političnih zapornikih v obdobju fašistične vladavine : ob 65. obletnici prve osvoboditve političnih zapornikov septembra 1943 = Le carceri capodistriane : con particolare riferimento ai prigionieri politici nel periodo del governo fascista : nel 65-esimo anniversario della liberazione dei prigionieri politici nel settembre 1943 / Vlasta Beltram ; [prevod v italijanščino Ravel Kodrič ; fotografsko gradivo Pokrajinski muzej Koper, Pokrajinski arhiv Koper]. - Koper : Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov = Capodistria : Associazione antifascisti, combattenti per i valori della LLN e veterani, 2008 ([Koper] : Stražar). - 131 str. : ilustr. ; 21 cm

Slov. besedilo in it. prevod. - 500 izv. - Uvodne misli / Dušan Fortič: str. 5-6
ISBN 978-961-6681-03-2

K 19000
COBISS.SI-ID 240153856
86.
BENSA, Stanko
Od Soče do Mure : pot istrskih in primorskih beguncev / Stanko Bensa ; [fotografije Branka Bensa ... et al.]. - Pince Marof : Krajevna skupnost Pince Marof-Benica ; Benica : Društvo Primorci in Istrani v Prekmurju, 2011 (Puconci : M.A.M.). - 175 str. : fotograf. ; 24 cm

Na vrhu nasl. str.: Primorci in Istrani v Prekmurju. - 1.000 izv.

K 19026
COBISS.SI-ID 256194560
87.
BEUS Richembergh, Goran
Nijemci, Austrijanci i Hrvati I. : prilozi za povijest njemačko-austrijske nacionalne manjine u Hrvatskoj i Bosni i Hercegovini / Goran Beus Richembergh. - Zagreb : Synopsis ; Osijek : Njemačka zajednica - Zemaljska udruga Podunavskih Švaba u Hrvatskoj, Osijek, 2010. - 317 str. : ilustr. ; 30 cm

Bilješka o autoru
ISBN 978-953-7035-53-2 (Zagreb) ISBN 978-9958-587-49-8 (Sarajevo)

K II 2102
COBISS.SI-ID 11906637
88.
BIANCHI Riva, Raffaella
Pier Amato Perretta, un uomo in difesa della libertà / testi di Raffaella Bianchi Riva, Elisabetta D'Amico, Matteo Dominioni ; documentazione raccolta da Giusto Perretta. - Como : Nodo libri : Istituto di storia contemporanea "Pier Amato Perretta", [2005]. - 208 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Società e storia contemporanea ; 32)

ISBN 88-7185-115-3 ISBN 978-88-7185-115-0

K 18930/32
COBISS.SI-ID 2862452
89.
BIZAI, Carlos César
Crónica de una familia eslovena en Entre Ríos : (157 años de historia, 122 años en la Argentina) / Carlos César Bizai. - Buenos Aires : Dunken, 2001. - 130 str. : ilustr. ; 23 cm

Bibliografija: str. [127]
ISBN 987-518-848-4

K 18980
COBISS.SI-ID 2877044
90.
BOSNA i Hercegovina u vreme raspada SFRJ : 1990-1992 : tematska zbirka dokumenata / priredio Kosta Nikolić. - 1. izd. - Beograd : Institut za savremenu istoriju : Fond za humanitarno pravo, 2011 (Trstenik : M-graf). - 309 str. ; 24 cm. - (Biblioteka Jugoslovenska kriza : Edicija Dokumenta / [Institut za savremenu istoriju])

Opombe z bibliografijo. - Kazalo
ISBN 978-86-7403-150-6 (karton)

K 18989
COBISS.SI-ID 181463820
91.
BOŽIČ, Branko
Razvoj gasilskih organizacij in njihovo delovanje na Slovenskem v obdobju 1918-1941 : (doktorska disertacija) / Branko Božič. - Ljubljana : [B. Božič], 1988. - 429 f. ; 30 cm

Bibliografija: str. 423-427. - Dokt. disert., Univ. Ljubljana, Filozof. fak.

P d
COBISS.SI-ID 24243969
92.
BREZNIK, Janez
Zakon o denacionalizaciji s komentarjem / [avtorji komentarja Janez Breznik, Marko Prijatelj, Jože Sedonja]. - 1. natis. - Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1992 (Ljubljana : Delo). - 306 str. ; 21 cm. - (Gospodarska založba)

ISBN 86-7061-039-6

K 19023
COBISS.SI-ID 28859136
93.
BUČAR, France, 1923-
Čas velikih sprememb / France Bučar ; predgovor Ernest Petrič. - 1. natis. - Radovljica : Didakta, 2011 ([Ljubljana] : Formatisk). - 353 str. ; 22 cm

1.500 izv.
ISBN 978-961-261-217-7

K 18958
COBISS.SI-ID 255689728
94.
BUTALA, Slavka
Kljub vsemu : osebna zgodba o poti skozi vojne in povojne viharje / Slavka Butala. - 1. izd. - Ljubljana : Družina, 2011. - 378 str. ; 21 cm. - (Zbirka Čas in ljudje ; knj. 26)

ISBN 978-961-222-847-7

K 11726/26
COBISS.SI-ID 256513024
95.
COLLOTTI, Enzo
Impegno civile e passione critica / Enzo Collotti ; a cura di Mariuccia Salvati. - 1a ed. - Roma : Viella, 2010. - 279 str., [8] str. pril. ; 21 cm. - (La storia. Temi ; 15)

Bibliografia di Enzo Collotti: str.221-270. - Kazalo
ISBN 978-88-8334-430-5

COBISS.SI-ID 4357356
96.
ČUČEK, Filip
Slovenska zgodovina v preglednicah / Filip Čuček, Janez Polajnar, Marko Zajc ; [vir likovnega gradiva arhiv MKZ]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Cankarjeva založba, 2011 (Ljubljana : Korotan). - 332 str. : ilustr. ; 23 cm

3.000 izv. - Bibliografija: str. 330-332
ISBN 978-961-231-523-8

K 19017
COBISS.SI-ID 254044160

sreda, 20. julij 2011

Andrej Studen: Rabljev zamah

Mateja Tominšek Perovšek: 
Andrej Studen, Rabljev zamah: K zgodovini kriminala in kaznovanja na Slovenskem od 16. do začetka 21. stoletja, Slovenska matica, Ljubljana, 2004

(recenzija je bila objavljena v Studia Historica Slovenica 2005, št. 1/3, str. 821-832)
 
 
V pričujoči knjigi, ki je v slovenskem prostoru izšla pred kratkim, se lahko po zaslugi Andreja Studna soočimo z zanimivo in sorazmerno še dokaj neznano tematiko v slovenskem zgodovinopisju. Avtor namreč na izviren način predstavi zgodovino smrtne kazni, ki je povezana s problematiko obravnavanja in opredeljevanja kaznivih dejanj in posledično kaznovanja delinkventov od novega veka do današnje kaznovalne politike in prakse.

Naslov knjige Rabljev zamah ima več pomenov in se na simbolični ravni zelo dobro pokriva s samo vsebino knjige. Avtor poudari fenomen vloge rablja v človeški družbi, ki mu je bila »v imenu resnice« pridržana pravica do mučenja in odvzema življenja: »Ne samo, da je bila njegova mojstrska, brezhibna izvedba podvržena budni presoji predstavnikov oblasti in radovedne množice. Rabljev zamah je bil na simbolni ravni končno tudi zamah vladajočih. Vedno je bil zamah države, zamah od Boga postavljenega suverena ali kakršnekoli drugačne, denimo, revolucionarne oblasti, zamah vsemogočnosti, ki si pridržuje pravico do odvzema človeškega življenja.« (4)
Knjiga tako na eni strani odkriva nov pogled na razumevanje slovenske zgodovine, na drugi strani pa se dotakne občutljivih tem razvoja človeške družbe, ki se v svoji značilni razslojenosti vedno spreminja in se kot taka sooča s temeljnimi vprašanji razumevanja  posameznika v odnosu do samega sebe, drugih in nenazadnje tudi do transcendence. Ob tem nujno trešči ob samo človeško naravo, ki je podvržena nasilnim dejanjem in je kot taka nespremenljiva. Vzgojni in restriktivni procesi v neki družbi se tako kažejo tudi skozi prizmo sistemov kaznovalne politike, ki so na neprikrit ali prikrit način odraz napredka in zrelosti človeške civilizacije.

petek, 1. julij 2011

Robert Schuman: Za Evropo

Jurij Perovšek:
Robert Schuman: Za Evropo. Celje: Mohorjeva družba,  2003, 138 strani

Z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo je bil zaokrožen zgodovinski prehod, ki je opredelil družbeno, gospodarsko in politično pot Slovencev iz nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije od konca osemdesetih let 20. stoletja do 1. maja 2004. Ta prehod je zajel čas od pojava t. i. (političnih) zvez kot pojavnih oblik večstrankarskega sistema na Slovenskem leta 1989, večstrankarske volitve aprila in plebiscit za samostojno slovensko državo aprila in decembra 1990, slovensko osamosvojitev in osamosvojitveno vojno junija in julija 1991, mednarodno priznanje R Slovenije januarja 1992 in njen vstop v OZN maja istega leta, in nato kompleksen, prek vrste pridružitvenih projektov (t. i. poglavij) izvajan sistemski proces, skozi katerega se je R Slovenija vključila v EU. Slovenci so s tem dosegli enakopraven položaj med evropskimi narodi in državami, povezanimi v EU, in odpravili zgodovinski zaostanek, ki jih je doslej ločeval od njih. »Sedaj ste eden od nas,« mi je ob tej priložnosti nekoliko zviška dejal znanec v tujini. »In obratno«, je bil odgovor s katerim sem mu lahko postregel nazaj.
Slabega pol leta pred tem zgodovinskim trenutkom je v slovenskem prevodu izšla knjiga Roberta Schumana, enega najpomembnejših duhovnih in političnih očetov sedanje združene Evrope – Za Evropo. Robert Schuman (1886–1963), francoski politik krščanskodemokratske usmeritve  je knjigo Za Evropo napisal po sklenitvi svoje bogate politične poti leta 1962.[1] Kot je zapisal v Predgovoru (str. 9–12), je v njej iz številnih konferenčnih zapiskov, časopisnih člankov, nastopov v parlamentu zbral bistvene ideje, ki so ves čas njegovega političnega življenja usmerjale njegovo delovanje v korist Združene Evrope. Schumanov ideal je bil zgraditi »Evropo, osvobojeno vseh bratomornih jalovih bojev, ki je odločno stopila na pot skupnosti, poroštva blaginje, varnosti in miru«. – »Ta ideja, ,Evropa’, bo vsem razodela skupne temelje naše civilizacije in bo postopoma ustvarila vez, podobno tisti, s katero so si nedavno posamezni narodi ustvarili (svoje) domovine. To bo sila, ob kateri se bodo zlomile vse ovire.« (str. 11, 12)
Knjiga Za Evropo, ki se dotika tudi nekaterih izjemno aktualnih vprašanj prihodnjega razvoja Evropske unije, ki jih je Schuman daljnosežno prepoznal že pred desetletji, je zelo pomembna z zgodovinskega vidika. To v Uvodu (str. 5–8) posebej poudarja dr. Janez Potočnik, v času izida Schumanove Evrope v slovenskem jeziku minister za evropske zadeve R Slovenije. V času, ko smo čakali na skorajšnji vstop v EU in danes, ko smo v njej, je (bilo) namreč še kako pomembno, da »globlje spoznamo vzvode nastanka evropske integracije in razumemo njen raison d’être – zagotavljanje miru na evropski celini«. (str. 8) Schumanova knjiga nam to pronicljivo razkriva.

ponedeljek, 30. maj 2011

Janko Prunk, Zgodovina ideoloških spopadov med vojnama

Jurij Perovšek:
O RAZSODNI MÔČI RAZUMA : Janko Prunk, Zgodovina ideoloških spopadov med vojnama, Društvo 2000, Ljubljana, 2004

            Za slovensko zgodovinopisje, za katero je v zadnjem desetletju in pol značilen nov in v spoznavnem pogledu svež razvojni cikel, je kljub omenjeni spremembi še vedno moč ugotoviti, da je usmerjeno predvsem k slovenski problematiki, medtem ko širšo redko obravnava. Vprašanje, zakaj je tako vsekakor zasluži obravnavo, vendar to ni namen našega pisanja. K njemu nas je namreč vzpodbudila knjiga prof. dr. Janka Prunka Zgodovina ideoloških spopadov med vojnama, ki po svoji vsebini v določeni meri predstavlja izjemo v slovenski zgodovinopisni literaturi. Avtorja namreč že več kot trideset let, ob obravnavanju tem iz nacionalne zgodovine, raziskovalno vznemirja tudi širša, zlasti evropska idejnopolitična zgodovinska problematika. Pri tem se je Janko Prunk – tako kot tudi pri preučevanju slovenske in jugoslovanske zgodovine – osredotočil  na obdobje med svetovnima vojnama, ki sta z idejnopolitičnimi prelomi, katere sta pogojili, usodno označili v trdo zgodovinsko dinamiko zgoščeno, a vsebinsko izjemno polno prejšnje stoletje.
            Avtorja Zgodovine ideoloških spopadov med vojnama ni treba posebej predstavljati, spomniti pa velja na bistvene problemsko-zgodovinske sklope, ki se jim je doslej v svojem delu posvetil. V mislih imamo razčlenjevanje idejnopolitičnega razvoja v slovenskem katoliškem taboru od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne in v tem okviru posebej preučevanje mesta in vloge krščanskih socialistov v slovenskem idejnem, političnem in družbenem razvoju v prvi Jugoslaviji in v času druge vojne, preučevanje slovenskega komunističnega gibanja v letih 1920-1990, obravnavanje problematike jugoslovanske združitve leta 1918, političnih koncepcij slovenskega meščanstva v prvi jugoslovanski državi in slovensko-hrvaških odnosov v prvi polovici 20. stoletja ter sintetično razčlenitev razvojnih stopenj slovenske narodne politike od konca 18. do konca 20. stoletja. Pozabiti ne smemo tudi na njegova druga, za zgodovinopisje pomembna dejanja. V tej zvezi bi posebej opozorili na zbornik intervjujev z vodilnimi ideologi in politiki starih in novih slovenskih političnih strank Nova slovenska samozavest : pogovori s slovenskimi političnimi prvaki (Ljubljana 1990), ki ga je vsekakor treba imeti v zgodovinopisni zavesti.
            Ob očrtu raziskovalnega zanimanja avtorja Zgodovine ideoloških spopadov med vojnama pa se samodejno izriše še ena značilnost njegovega dela. To je Prunkov venomer prisotni razmislek o idejni razsežnosti političnega človeka – njegovega bivanja in dejanj. Bralcu njegovih del namreč ne more uiti, da je prav ta razsežnost tisti dejavnik, ki ga vodi v vrednostnem ocenjevanju zgodovine in posameznih procesov v njej. To je še posebej izrazito v besedilih, v katerih posega v evropski kontekst.      

nedelja, 15. maj 2011

Marko Zajc: "Kje se slovensko neha in hrvaško začne"

Marta Rendla:
Marko Zajc: "Kje se slovensko neha in hrvaško začne": slovensko hrvaška meja v 19 . in na začetku 20. stoletja, Ljubljana:Modrijan, 2006



Izid knjige mladega zgodovinarja Marka Zajca z naslovom "Kje se slovensko neha in hrvaško začne" in s podnaslovom"Slovensko hrvaška meja v 19. in na začetku 20. stoletja" bi lahko pospremili z besedami "ravno ob pravem času". Ob za danes zelo pomenljivem naslovu, ko je vprašanje slovensko-hrvaške meje še kako aktualno; razmejitev oziroma določitev meje med narodoma pa navkljub prizadevanjem slovenskih kot tudi hrvaških politikov še naprej ostaja nedorečena; nerešena meja-gre za mejo na morju oziroma v  Piranskem zalivu, sproža obmejne konflikte, slabo voljo ljudi na obeh straneh meje in občasno zaostrene medsosedske odnose, bi marsikdo utegnil pomisliti, da omenjeno delo prinaša odgovor na leta trajajoč problem v slovensko-hrvaških odnosih. Toda ne ponuja magične formule kje zgodovinsko gledano potegniti najbolj pravo mejo, temveč bralcu omogoča, da na bolj jasen način dojame aktualne dogodke in mu razkriva vzroke za današnje kot tudi pretekle"razmejitvene" konflikte.
Knjiga predstavlja nekoliko razširjeno in poglobljeno doktorsko nalogo z naslovom "Slovensko-hrvaški odnosi s posebnim ozirom na hrvaško mejo 1830-1918." Slednje in pa podnaslov knjige povesta, da je časovno težišče dela postavljeno v zadnje stoletje habsburške monarhije, obravnava pa vprašanje slovensko-hrvaške razmejitve v času izoblikovanja modernih nacionalizmov od skorajšnjega programa Zedinjene Slovenije do oblikovanja nove samostojne južnoslovanske države-Kraljevine SHS.
Avtor se je s tem vprašanjem ukvarjal vse od leta 2001, ko je na Inštitutu za narodnostna vprašanja nastopil delo mladega raziskovalca. Pričujoče delo razkriva zanimivo predzgodovino tvorbe ideoloških meja med Slovenci in Hrvati v času oblikovanja obeh modernih narodov. Pravzaprav sta hkrati potekala dva vzporedna procesa-oblikovanje hrvaškega in slovenskega naroda in  nastajanje narodnostno-etnične meje med Hrvati in Slovenci.

petek, 15. april 2011

Kregar Tone: Med Tatrami in Triglavom

Jurij Perovšek:
Kregar Tone: Med Tatrami in Triglavom : primerjave narodnega razvoja Slovencev in Slovakov in njihovi kulturno-politični stiki 1848–1938. Zgodovinsko društvo Celje, Celje 2007, 352 strani, ilustrirano.


Dr. Tone Kregar, muzejski svetovalec v Muzeju novejše zgodovine Celje, se je v svojem dosedanjem raziskovalnem delu uveljavil kot opazen poznavalec upravnopolitičnega razvoja na Slovenskem od srede 19. stoletja do druge svetovne vojne ter dogajanja med drugo svetovno vojno na celjskem območju, vsestransko pa se je poglobil tudi v primerjalno razčlenitev slovenskega in slovaškega zgodovinskega razvoja od leta 1848 dalje. Slednje na poseben način izstopa iz njegovega raziskovalnega dela, saj se omenjena problematika navezuje na širši srednjeevropski prostor, v katerega je bil organsko vpet slovenski zgodovinski razvoj. Ker je v slovenskem zgodovinopisju še kako potrebnih celostnih primerjav narodnopolitičnega, idejnega, kulturnega in gospodarskega razvoja slovenskega in drugih srednjeevropskih narodov ali celo širše, zelo malo, je raziskovalna pozornost na tem področju še toliko bolj zaželena. S tega področja namreč obstoji le nekaj parcialnih oziroma krajših obravnav (k njim so pristopili dr. Boris Mlakar, dr. Božo Repe, dr. Peter Vodopivec), opozorimo pa lahko še na zbornika Slovensko-italijanski odnosi 1880–1956 (Koper 2000) in Slovensko-avstrijski odnosi v 20. stoletju = Slowenisch-österreichische Beziehungen im 20. Jahrhundert (Ljubljana 2004) ter delo aktualne Meddržavne Slovensko-hrvaške zgodovinske komisije. Pa tudi omenjena zbornika in zgodovinska komisija imajo specifični značaj, saj se osredinjajo le na neposredno razvojno prepletanje sosednjih narodov in njihove dostikrat delikatne medsebojne odnose, in niso zastavljeni kot celostne primerjalne študije novejšega zgodovinskega razvoja Slovencev, Italijanov, Avstrijskih Nemcev in Hrvatov. Kregarjeva študija Med Tatrami in Triglavom zato pomembno razpira dosedanjo spoznavno razsežnost slovenskega zgodovinopisja.
            Izredno zanimivi primerjavi slovenskega in slovaškega razvoja v novejši zgodovini –  konkretno v času med svetovnima vojnama – sta se doslej poleg dr. Toneta Kregarja posvetila še slovenska zgodovinarja dr. Jure Gašparič in dr. Bojan Godeša; prvi je obravnaval vprašanje ločitve Slovencev in Slovakov od Avstro-Ogrske monarhije leta 1918 in njihovo vključevanje v Kraljevino Slovencev, Hrvatov in Srbov (Kraljevina SHS) oziroma Češkoslovaško republiko (ČSR), drugi pa je primerjal narodnopolitični položaj Slovencev in Slovakov konec tridesetih let. Široko in zaokroženo primerjavo zgodovinskega razvoja Slovencev in Slovakov v celotnem obdobju med svetovnima vojnama oziroma v letih 1918–1938, dejansko pa vse od srede 19. stoletja do leta 1941, pa je v svoji študiji opravil dr. Tone Kregar.
          

petek, 1. april 2011

Še en razmislek o recenziji

Marjan F. Kranjc je na svoji spletni strani Vojaštvo =Military objavil pripombe na našo recenzijo knjige Malgajevih spominov. Željko Oset je odgovor objavil leta 2010 v treji številki Prispevkov za novejšo zgodovino, kjer je bila njegova prva recenzija tudi objavljena, zdaj pa ga priobčujemo tudi na naši spletni strani.

Željko Oset
Razmislek o recenziji

»Bobu bob, popu pop«.[1] Ne, to ni krilatica časnika Večer oziroma priznanje za lucidne misli, temveč je Jagićev poziv Ramovšu k sodelovanju v razpravi o jezikovnih vprašanjih in ravni socialnega, ekonomskega, javnega in zasebnega bivanja. Razmislek je v svojem bistvu temeljna dolžnost vsakega, da sam pri sebi v dialogu s pričakovanji in analitično oceno razmer določi smernice nadaljevanja svoje poti. To je aktivno vodenje življenja, ki ob zadovoljevanju svojih potreb in občutku za samoomejevanje v razmerju do drugih poveča verjetnost občutka umirjenosti in sreče. V aktivnost nas kot posameznike sili spreminjajoč se model osnovnega gradnika družbe in vse bolj izobilje impulzov polno okolje. V takšnih razmerah se nam morajo kot čustveno občutljivim posameznikom porajati vprašanja o obstoju, trdnosti itd. V odvisnosti od usmerjenosti k cilju in premagovanju ovir pripravljamo vsakodnevne majhne spremembe, ki nam olajšujejo življenje. To lahko v evolucijskem žargonu označimo za adaptacijo na spremembe. Kljub preživetvenemu nastavku nas zgostitev spremembic iznenadi in sproži ireverzibilen proces dinamičnih sprememb. Nekaj podobnega se je meni zgodilo ob koncu poletja. Prisiljen sem bil k temeljitem premisleku o življenju. V tako čustveno intenzivnem obdobju sem opazil, da sta »Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju« in »Janko Štampfl, soavtor knjige in pranečak Franja Malgaja«,[2] na blogu Inštituta za novejšo zgodovino objavila del odgovora in pridala povezavo na celoten tekst odgovora na mojo recenzijo knjige »Franjo Malgaj: Vojni spomini 1914-1919«. Recenzija je bila objavljena v Prispevkih za novejšo zgodovino,[3] nato pa še na blogu[4] knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani.

Sčasoma je dozorela odločitev, da oblikujem misli. Na začetku moram priznati, da sem bil presenečen nad odzivnostjo in predvsem odzivom na recenzijo. Predvsem zato, ker sem podal tehtne pripombe. Pisanje recenzije sem se lotil, ker sem po srcu lokalpatriot. Poleg tega sem nekaj let nazaj pričel šolanje na Osnovni šoli Franje Malgaja. Ko sem opazil knjigo Vojni spomini med novostmi, sem bil prav vesel in ponosen, da je izšla knjiga o markantni zgodovinski osebnosti iz naših krajev, ki je s svojimi dejanji vplivala na dinamične procese v prevratni dobi.

torek, 15. marec 2011

Andrej Studen: Pijane zverine!

Borut Batagelj: 
Andrej Studen: Pijane zverine: o moralni in patološki zgodovini alkoholizma na Slovenskem v dobi meščanstva. Celje : Zgodovinsko društvo, 2009. 180 strani. (zgodovini.ce ; 9)
(recenzija je bila objavljena v Zgodovini za vse 2010, št. 2, str. 125-127)

Martinovo je, ko se spravljam, da napišem tale zapis. V Sloveniji, posebej v rajonih, kjer se tradicionalno prideluje vinska kapljica, se težko ubeži priložnosti, da na ta dan ne bi nazdravili s kapljico rujnega. Martinovo je pač praznik, poseben praznik, in če kdaj, prav na praznik Slovenci radi trkajo s kozarci. Resnici na ljubo, nekateri k temu početju ne rabijo za izgovor praznika, ampak lahko nazdravljajo s polnimi kozarci tudi z bolj praznimi izgovori. Izgovorov za pitje Slovencem res nikoli ni zmanjkalo. Kot prepeva domači roker, se ga pije na žalost, na srečo, na krst in za svečo, pije se ga zato, da dan prej mine, na laž in na spomine. Toda, Martinovo gor ali dol, vzrok ta ali oni, odločil sem se, da tokrat praznik počastim povsem drugače, ne tako, da pogledam v kozarec, ampak v knjigo, v prav posebno knjigo – knjigo o alkoholu.
Zadnji čas je namreč že, da se ognemo znanega reka bose kovačeve kobile in se v domači reviji lotimo vsaj krajšega poročila o zelo domači knjižni uspešnici. Znanstvena monografija doc. dr. Andreja Studna, Pijane zverine: k moralni in patološki zgodovini alkoholizma na Slovenskem v dobi meščanstva, je namreč v založništvu celjskega zgodovinskega društva izšla kot deveta edicija v zbirki zgodovini.ce. Ker gre zagotovo za knjigo, ki je ena izmed zadnje čase najbolj odmevnih izdaj slovenskega izvirnega zgodovinopisja, bi bilo pravzaprav že kar čudno, da bi knjigo spregledali v reviji, ki se lahko razglasi vsaj za »botrčka« omenjene knjižne zbirke.
Avtorja monografije bralci Zgodovine za vse zelo dobro poznajo, povečini pa, verjamem, tudi že njegovo zadnjo monografijo. Pijane zverine so bile namreč v minulih mesecih deležne prav nadpovprečne pozornosti, zato bi kot predstavitev dela – poleg seveda napotila na knjigo samo(!) – rad v opombah pod črto navedel vsaj nekaj povezav do teh obravnav, kakor sem jih le uspel sproti zasledovati. Priporočam. Objavljenih je bilo že kar nekaj ocen, tako v razširjenih dnevnih in tedenskih izdajah,[1] kot tudi v bolj specializirani zgodovinski periodiki,[2] knjigi je bila posvečena posebna oddaja na nacionalni televiziji,[3] bila je povod vsaj eni radijski oddaji,[4] avtor pa je v neposredni povezavi z izdajo knjige dal tudi nekaj daljših intervjujev za priloge slovenskih časopisov.[5] Brez dvoma, knjiga je bila opažena. Deležna je bila pozornosti kot le redke publikacije, ki v manjših nakladah prihajajo iz zakladnic finančno podhranjenih in predvsem na entuziazmu posameznikov delujočih založb.

torek, 8. marec 2011

Prvi seznam novosti v letu 2011

Seznam novosti knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino
januar-februar 2011
1. BADOVINAC, Tatjana
        Celjani so jih poznali / [avtorji besedil Tatjana Badovinac, Janko Germadnik, Branko Goropevšek ; fotografije Gabrijela Kovačič, Tomaž Lauko]. - Celje : Pokrajinski muzej, 2010 ([Trnovlje] : Dikplast). - 28 str. : ilustr. ; 28 cm

Avtorji navedeni v kolofonu. - 150 izv.
ISBN 978-961-6411-18-9

K II 2089
COBISS.SI-ID 252557568
2. BAJAGIĆ, Dušan
        Upravljanje Ministarstvom prosvete Kraljevine SHS / Dušan R. Bajagić. - Beograd : Institut za noviju istoriju Srbije, 2009 (Beograd : Beoknjiga). - 539 str. ; 24 cm : ilustr. - (Biblioteka Studije i monografije / Institut za noviju istoriju Srbije = Institute for Recent History of Serbia ; knj. br. 52)

Tiraž 300. - Dušan Ratimira Bajagić: str. [541]. - Opombe z bibliografijo. - Rezjume: Upravlenie Ministerstvom prosvešćenija Korolevstva SHS; Summary: Management of the Ministry of Education of the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes. - Bibliografija: str. 501-533.
ISBN 978-86-7005-075-4 (broš.)

K 18899
COBISS.SI-ID 172351756
3. BATAGELJ, Borut, 10.7.1976-
        Zima : od strahu k veselju / Borut Batagelj. - Celje : Zgodovinski arhiv, 2010 ([Žabnica] : Prografika). - 39 str. : ilustr. ; 32 cm

300 izv.
ISBN 978-961-6448-24-6

K II 2081
COBISS.SI-ID 253849088
4. BERTHON, Simon
        Warlords : an extraordinary re-creation of World War II through the eyes and minds of Hitler, Churchill, Roosevelt, and Stalin / Simon Berthon and Joanna Potts. - 1st Da Capo Press pbk. ed. - New York : Da Capo, 2007. - 358 str. : ilustr. ; 22 cm

Bibliografija: str. 337-342. - Kazalo
ISBN 0-306-81538-9 ISBN 978-0-306-81538-6

K 18900
COBISS.SI-ID 2857588
5. BIBÓ, István, 1911-1979
        Beda malih istočnoevropskih država / Ištvan Bibo ; preveo s mađarskog Arpad Vicko. - Sremski Karlovci ; Novi Sad : Izdavačka knjižarnica Zorana Stojanovića, 1996 (Novi Sad : Budućnost). - 119 str. ; 20 cm. - (Biblioteka Istok-istok)

Prevod dela: A kelet-európai kissállamok nyomorúsága / Bibó István. - O srednje-istočno-evropskoj histeriji / Laslo Vegel: str. 5-9.
(Broš.)

K 18913
COBISS.SI-ID 105871879
6. BRENČIČ, Polona
        Brežice : stoletje na razglednicah / Polona Brenčič, Silvo Mavsar. - Krško : Neviodunum, 2010. - 270 str. : ilustr. ; 30 cm. - (Zbirka Stoletje na razglednicah)

ISBN 978-961-6784-11-5

K II 2084
COBISS.SI-ID 252790528
7.         CENZURIRANO : zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes / uredila Mateja Režek. - Ljubljana : Nova revija, 2010. - 348 str. ; 24 cm. - (Zbirka Razprave / Nova revija ; 2)

ISBN 978-961-6580-80-9

K 18920 K II 2082
COBISS.SI-ID 253332736
8.         CHINA'S Tibet / compiled by Information Office of the State Council People's Republic of China. - 1st ed. - Beijing : China Intercontinental Press, 2001. - 255 str. : ilustr. ; 30 cm

Prevod dela: Zhongguo Xizang
ISBN 7-80113-655-1

K II 2080
COBISS.SI-ID 777606
9. ČAVOŠKI, Jovan
        Jugoslavija i kinesko-indijski konflikt : 1959-1962 / Jovan Čavoški. - Beograd : Institut za noviju istoriju Srbije = The Institute for Recent History of Serbia, 2009 (Beograd : Beoknjiga). - 287 str. ; 24 cm. - (Biblioteka Studije i monografije / [Institut za noviju istoriju Srbije] ; knj., br. 46)

Založnik naveden v CIP-u. - Opombe z bibliografijo. - Bibliografija: str. 269-279. - Kazalo
ISBN 978-86-7005-069-3 (broš.)

K 10784/46
COBISS.SI-ID 168958476
10. ČOH, Mateja
        "Za svobodo, kralja in domovino" : ilegalne skupine v Sloveniji med letoma 1945-1952 / Mateja Čoh ; [prevajanje Založba Sentenca]. - Ljubljana : Študijski center za narodno spravo, 2010. - 319 str. : ilustr. ; 29 cm

Bibliografija: str. 299-305. - Kazalo
ISBN 978-961-92574-5-6

torek, 1. marec 2011

Od Narodnega doma do Narodne galerije

Željko Oset:
Mojca Jenko in Monika Pemič (ur.): Od Narodnega doma do Narodne galerije . Ljubljana: Narodna galerija,  2009, ilustrirano, 92 strani.

Publikacija Od Narodnega doma do Narodne galerije, ki je izšla leta 2009 ob devetdesetletnici ustanovne seje društva Narodne galerije avgusta 1918, je sestavljena iz treh vsebinskih sklopov. V prvem sklopu je predstavljena kronologija izgradnje Narodnega doma v Ljubljani, v drugem je predstavljen arhitekt Narodnega doma v Ljubljani František Škabrout, v tretjem sklopu pa je predstavljeno delovanje in vpetost društva Narodna galerija. Ob tem velja izpostaviti mnenje Karla Dobide, ki je zapisal, da je bila ustanovljena Narodna galerija z odprtjem prve javne stalne razstave »slovenskega umetniškega ustvarjanja od 15. stoletja do naših dni« v prostorih Narodnega doma 23. junija 1933.[1] Vsebinski del publikacije dopolnjuje dobro izbrano slikovno gradivo, ki doseže vizualen učinek stapljanja s preteklostjo. Ob tem velja posebej izpostaviti oblikovanje prve strani (skupaj z zavihkom) in zadnje strani, v katerem je s fasadama v dveh časovnih obdobjih nakazana stabilnost funkcionalne umeščenosti stavbe v meščanski prostor. Stavba Narodni dom je zagotovo stavba meščanske, mestne kulture. Zgrajena je bila v obdobju, ko so bili sodobniki prepričani, da meščanska kultura ne more obstajati brez trdne podlage v znanosti. Zato so mesta vodila koncentrirano in centralizirano izgradnjo infrastrukture za kulturno-znanstvene dejavnosti.[2] Ob tem je Narodni dom v Ljubljani predstavljal prostor, v katerem so sobivala in sodelovala društva, ki so delovala družbeno kohezivno. V tem kontekstu velja izpostaviti tezo Vladimirja Ravniharja, da je bila »družabnost tedaj važen politični faktor. Poedince zdramiti iz latergije ali pa celo iztrgati iz objema narodnih nasprotnikov, temu namenu je v prvi vrsti služila gojitev družabnosti, kajti vsa umetnost je bila v tem, privabiti mlačneža ali strahopetca v slovensko družbo, ga držati s pesmijo, z živo besedo ali pa s samo zabavo ter mu na ta način vdahniti nacijonalno zavest.« Ob tem se je kmalu pojavil problem prostorov. »Ta nedostatek, ki ga je občutila slovenska družba, je takrat v prvi vrsti spočel misel o zgradbi Narodnega doma, misel, ki smo jo povzeli po češkem vzorcu. Nikakor pa ne smemo podcenjevati tega povoda, kajti ponovno poudarjam, bil je eminentno narodnopolitičnega značaja. In Narodni dom je impozantna stavba, je za tiste čase docela izpolnila svojo dolžnost. Tu so v ne ravno akustični dvorani bili koncerti Glasbene Matice in drugih društev, tu se je osredotočalo vse družabno življenje Ljubljančanov, spodnji prostori pa so služili Ljubljanskemu Sokolu in njegovi kulturni misiji. Toda idilične razmere niso trajale dolgo. Nastajale so nova društva, nova kulturna in družabna središča, ki bi jih danes našteli že na stotine in ki si o njih niti misliti ne moramo, kako bi jih v smislu pravil zgostili pod eno streho in dobili smo nove dvorane, Unionsko, Mestni dom, Ljudski dom, po prevratu Filharmonično družbo in kazinsko dvorano, da ne omenjam obeh gledaliških poslopij, ki sta nam za naše kulturne potrebe popolnoma na razpolago.« To stališče je Vladimir Ravnihar podal v razpravi ob reševanja razdelitve bremen (dolga) in upravljanju stavbe Narodnega doma.[3]

torek, 15. februar 2011

Franjo Štiblar: Bančništvo kot hrbtenica samostojne Slovenije


Aleksander Lorenčič:
Franjo Štiblar: Bančništvo kot hrbtenica samostojne Slovenije. Ljubljana:  Založba ZRC SAZU, 2010, 347 strani

 V veliko kvalificiranost in poznavanje finančnega sektorja ter monetarnega sistema Franja Štiblarja, profesorja na ljubljanski Pravni fakulteti in znanstvenega svetnika na Ekonomskem inštitutu Pravne fakultete, ne gre dvomiti. O tem priča že njegov študij ekonomije, od dodiplomskega do doktorskega študija, ki je bil povezan s finančnim sektorjem in monetarnim sistemom. Diplomiral je tako na Pravni kot tudi na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, magistriral na IEN v Beogradu in na Univerzi Pennsylvania v Združenih državah Amerike (ZDA), kjer je tudi doktoriral. Vsekakor je pomenljiv podatek, da je doktoriral iz ekonomije pri Nobelovem nagrajencu L. R. Kleinu. Svoje znanje, pridobljeno s študijem, je nadgradil z zaposlitvami v 80. in 90. letih dvajsetega stoletja, ko je opravljal pomembne funkcije na področju bančništva. V letih 1982–1986 je bil svetovalec guvernerja Narodne banke Slovenije, od leta 1992 pa vse do leta 2002 pa glavni ekonomist Ljubljanske oziroma Nove Ljubljanske banke. V letih 2005–2010 je bil tudi član sveta banke Črne Gore. Pomembna je bila oziroma še vedno je njegova vloga kot člana uredniških odborov Zavarovalniških horizontov in Bančnega vestnika. Franjo Štiblar je avtor oziroma soavtor številnih monografij. Njegova najpomembnejša dela (nekatera izmed njih so izšla v soavtorstvu) so Ekonomija, Statistika, The Balkan Conflict, Zavarovalništvo Slovenije v 21. stoletju, Svetovna kriza in Slovenci in The Impact of Global Crisis on Montenegro and the Western Balkans. Poleg monografij je v svoji bogati raziskovalni karieri napisal veliko člankov in študij o bančništvu doma in v tujini, tako da monografija Bančništvo kot hrbtenica samostojne Slovenije deloma tudi povzema njegove ugotovitve praktičnega in teoretičnega dela na področju bančništva.

Monografija Bančništvo kot hrbtenica samostojne Slovenije, gre za prvo celovito predstavitev bančništva v Sloveniji, je izšla novembra 2010 pri založbi Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in obsega 347 strani. Izdajo knjige je finančno podprlo Združenje bank Slovenije. Poleg predgovora, uvoda in zaključka z literaturo je sestavljena iz štirih delov. V prvem delu avtor predstavi korenine slovenskega bančništva in vlogo Banke Slovenije kot nadzornika bančništva. V drugem delu je opisan razvoj bančništva v samostojni Sloveniji. Avtor kronološko predstavi ključne mejnike normativnega in dejanskega razvoja bančnega sektorja (osamosvojitveni napori, rehabilitacija, vstopanje v Evropsko unijo (EU) in v Evropsko monetarno unijo (EMU), uveljavljanje različnih standardov, vloga v času globalne finančne krize). Tretji del osvetli današnje stanje bančništva v Sloveniji. Avtor predstavi poslovne rezultate bančnega sektorja, primerja delovanje bančništva v okviru celotnega finančnega sektorja in glede na bančništvo tujih držav ter ocenjuje kakovost »corporate governance«[1] bank v Sloveniji. V zaključku tretjega poglavja Štiblar predstavi delovanje oziroma osebno izkaznico  vseh bank (vodstvo, zgodovina, lastniška struktura in empirični podatki), ki delujejo v Sloveniji.[2] V zadnjem delu avtor poda še svoj pogled na prihodnost bančništva v Sloveniji, ki vključuje napoved rasti bančnega sektorja Slovenije do leta 2020, vizijo, strategijo in ukrepe za uresničitev. Monografiji dajejo dodatno težo številni tabelarni in shematični prikazi.

nedelja, 30. januar 2011

Alojz Cindrič, Študenti s Kranjske na dunajski univerzi 1848-1918

Peter Vodopivec:
Alojz Cindrič, Študenti s Kranjske na dunajski univerzi 1848-1918, Knjižnica arhiva in muzeja univerze III, Univerza v Ljubljani 2009, 590 str.


V središču pozornosti obsežne knjige Alojza Cindriča o Študentih s Kranjske na dunajski univerzi je vprašanje o tem, kako se je v slovenskih deželah, še posebej pa na Kranjskem, v 19. stoletju oblikovalo meščanstvo in kakšna je bila pri oblikovanju meščanske družbe vloga šolstva, izobraževalnega sistema in avstrijskih univerz. Cindričev odgovor je nedvoumen in prepričljiv: šole in univerze so imele v socialnem spreminjanju na Kranjskem in Slovenskem, kjer je bil proces gospodarske modernizacije razmeroma počasen, gospodarsko in podjetniško meščanstvo pa vse do propada habsburške monarhije maloštevilno in šibko, neprecenljivo,  odločilno vlogo, saj so bile najpomembnejše spodbujevalke in pospeševalke socialne mobilnosti  in oblikovanja izobražensko-meščanskih elit, ki so postale v drugi polovici 19. stoletja nepogrešljiv dinamični dejavnik družbenega, kulturnega in narodnega razvoja. Cindričeva opozorila na nenadomestljiv pomen šolstva in univerz v oblikovanju izobraženstva in meščanstva na Kranjskem in Slovenskem seveda za slovensko zgodovinopisje niso nova, toda tega, kar je v svoji študiji storil Cindrič, ni doslej storil še nihče med slovenskimi in kolikor je meni znano, tudi  ne med avstrijskimi raziskovalci, ki so raziskovali socialno, nacionalno in poklicno strukturo študentov na dunajski in drugih avstrijskih univerzah in njihov poznejši življenjski in ustvarjalni tok. Avtor monografije o kranjskih študentih na dunajski univerzi je namreč pregledal izjemno obsežno gradivo (okoli 180 000 študentskih vpisnic, shranjenih v dunajskem univerzitetnem arhivu), in na njegovi osnovi sestavil spisek v dolgem obdobju šestih desetletij, od leta 1848 do leta 1918, na dunajsko univerzo vpisanih kranjskih študentov, hkrati pa je vse to gradivo – s pomočjo druge dokumentacije, spominskih zapiskov, študentskih poročil in glasil ter literature analiziral s socialnega, nacionalnega, poklicnega, materialnega, starostnega, v nekaterih primerih pa celo sorodstvenega/družinskega vidika. Tako ambiciozno zastavljena analiza mu je omogočila, da je ne le kvantitativno ocenil proces oblikovanja kranjskega in slovenskega izobraženstva, temveč osvetlil tudi njegovo socialno in kulturno osnovo in zaledje, mehanizme, ki so omogočali in pospeševali oblikovanje izobraženskih in meščanskih elit, in dejavnike, ki so vplivali na izbiranje študijskih in poklicnih usmeritev.