tag:blogger.com,1999:blog-80158917857584737812024-03-29T08:56:07.054+01:00Blog knjižnice Inštituta za novejšo zgodovinoKnjižnica INZ Vam tukaj nudi podrobnejši pregled nad dogodki povezanimi s knjižnico in predstavitve nekaterih naših knjig.Igor Zemljičhttp://www.blogger.com/profile/12702411494603316206noreply@blogger.comBlogger51125tag:blogger.com,1999:blog-8015891785758473781.post-33084718518139204502012-07-30T11:54:00.003+02:002012-07-30T11:59:45.919+02:00Zvonka Zupanič Slavec: Dosežki slovenskega gradbeništva (1918–1941) in stavbenik Josip Slavec<div style="color: black; font-family: inherit;">
</div>
<div class="MsoNormal" style="color: black; font-family: inherit; line-height: 150%; text-align: justify;">
<b><span style="background: none repeat scroll 0% 0% white;">Mitja Sunčič*</span></b><b><span style="background: none repeat scroll 0% 0% white;"></span></b></div>
<div style="color: black; font-family: inherit;">
<b><span style="background: none repeat scroll 0% 0% white; font-size: 12pt;">Zvonka Zupanič Slavec:
Dosežki slovenskega gradbeništva (1918–1941) in stavbenik Josip Slavec.
Ljubljana: Celjska Mohorjeva družba, 2011, </span></b></div>
<div style="color: black; font-family: inherit;">
<b><span style="background: none repeat scroll 0% 0% white; font-size: 12pt;"></span></b></div>
<div style="color: black; font-family: inherit;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; color: black; font-family: inherit; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEguJ9Ci1B7Mk8B2wX0dqMs04j62VGr4NMtkKzS8XXo6J5tYKqqvj-P97hx9k3O5W9Cjo7OsjXj88CEEvpZoveU11WQPBLFeWcaECxi0nkDBiV1YfVxEFyg_NVX42QJ4wdUTDx40B1ga9piv/s1600/slavec.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEguJ9Ci1B7Mk8B2wX0dqMs04j62VGr4NMtkKzS8XXo6J5tYKqqvj-P97hx9k3O5W9Cjo7OsjXj88CEEvpZoveU11WQPBLFeWcaECxi0nkDBiV1YfVxEFyg_NVX42QJ4wdUTDx40B1ga9piv/s1600/slavec.jpg" /></a></div>
<div style="font-family: inherit;">
Če je bila prva monografija posvečena gorenjskemu podjetniku Josipu Slavcu Stavbenik Josip Slavec: ob stoletnici rojstva, izpod peresa zgodovinarjev Jožeta in Majde Žontar, ki je pri založbi Nove revije izšla leta 2001, dobrodošel prispevek k razmeroma slabo raziskani zgodovini slovenskega podjetništva, temelječ na biografski naraciji, se deset let pozneje izšla druga monografija Dosežki slovenskega gradbeništva (1918–1941) in stavbenik Josip Slavec osredotoča na njegovo gradbeno dejavnost in na sledi, ki jo je le-ta zapustila v slovenski kulturni krajini. <br />
</div>
<div style="font-family: inherit;">
Avtorici monografije Zvonki Zupanič Slavec, od leta 1992 predstojnica Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter soprogi gradbenega inženirja Aleša Slavca, vnuka Josipa Slavca in nadaljevalca družinske podjetniške tradicije, je k projektu uspelo pritegniti številne sodelavce, ki svoje prispevke predstavijo v poljudnem uvodnem delu (za katerega so kratke tekste prispevali predstavniki naslednjih ustanov: Evropskega sveta gradbenih inženirjev, Inženirske zbornice Slovenije, kranjske občine, Območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj, Zavoda za turizem Kranj ter Gimnazije Kranj; seveda nekaj uvodnih misli objavi tudi avtorica knjige) ter v drugem osrednjem – znanstvenem delu monografije v katerem je najti tudi jedrnato, a informativno rekapitulacijo življenjske poti Josipa Slavca, ki ponuja pregled njegove podjetniške kariere od vzpona v medvojnem obdobju do – od komunističnih oblasti povzročenega – padca ter ponižanja v času po drugi svetovni vojni; v njem sta podrobneje predstavljena tudi dva potomca Josipa Slavca: sin Saša in vnuk Aleš. Avtorici prispevka sta Ksenija Slavec in Zvonka Zupanič Slavec.</div>
<a name='more'></a>Kot je mogoče sklepati iz naslova monografije, je bil namen piscev uvrstiti Slavčevo nemajhno gradbeno dediščino v kontekst zgodovine sodobnega slovenskega gradbeništva, podjetništva in industrijskega razvoja. Tako nam doktor zgodovine Stane Grande postreže z razpravo posvečeno usodi slovenskih podjetnikov po drugi svetovni vojni v kateri se dotakne tudi procesa nastajanja in krepitve podjetniškega sloja na Slovenskem v dobi kapitalizma. Predstavljene so prakse proti podjetništvu usmerjenega delovanja levičarskih revolucionarjev med drugo svetovno vojno ter oblikovanje pravne podlage za razlastitev podjetnikov v obdobju po drugi svetovni vojni. Zelo zanimiv del članka predstavljajo na ustnih virih temelječe zgodbe o tragičnih usodah nekaterih podjetnikov v teh prevratnih časih, ki do sedaj še niso bile objavljene v znanstvenem tisku.<br />
<br />
Univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva Gorazd Humar podrobno predstavi dejavnost Slavčevega podjetja pri gradnji mostov in jo umesti v kontekst inženirske gradnje, tj. z razvojem gradbenih materialov kot sta jeklo in beton pogojene gradbene dejavnosti pri kateri se gradbeništvo »kot stroka loči od arhitekture« (str. 77). Kot na drugih področjih udejstvovanja, je Slavčeva gradbena dediščina tudi tu prisotna še danes: njegova najmogočnejša mostovna gradnja je železniški most čez Savinjo pri Zidanem mostu – »najzahtevnejša in največja armiranobetonska gradnja na slovenskih tleh« (str. 80) v tridesetih letih, ki jo je nemalo število bralcev tehle vrstic videlo, če se po njej ni tudi peljalo. V poglavju je poleg manjših projektov ter Slavčevega obnovitvenega delovanja v času po osvoboditvi, podrobneje predstavljen še – zaradi izjemnega spoja mostne arhitekture s sušnim dalmatinskim okoljem čutu za lepo zelo všečen – Kosinjski most čez reko Liko, »ena največjih mojstrovin podjetja Josipa Slavca« (str. 82). <br />
<br />
Magister ter inženir geologije Tomaž Budkovič se posveti Slavčevim dosežkom na področju gradnje cestnega omrežja v Kraljevini Jugoslaviji, pri čemer je pričetek podjetnikovega delovanja na tem področju sovpadal z veliko gospodarsko krizo v tridesetih letih in povečanjem izdatkov samoupravnih (občine, banovina) ter državnih teles za izgradnjo cestnega omrežja. Investicije so imele ekonomski ter socialni pomen: modernizacija Jugoslovanske države je bila pomembna za pospeševanje turizma, omogočanje zaslužka delavstvu z javnimi deli pa naj bi olajšalo stiske množic brezposelnega prebivalstva. Kot ugotavlja Budkovič, je bilo prvo velikopoteznejšo graditeljsko dejavnost zaznati leta 1935, ko je »vlada dr. Milana Stojadinovića izdala novo uredbo o javnih delih, med katerimi je na prvem mestu omenjena gradnja modernih avtocest« (str. 124). Slavec je delal na vseh tedaj obstoječih tipih cest: državnih, banovinskih ter občinskih. Od državnih naj omenim izgradnjo odseka ceste št. 2 (povezovala je Gorenjsko, Ljubljano, Dolenjsko ter Hrvaško) na katerem je bil postavljen eden od simbolov urbane krajine Kranja – Gaštenjski klanec, ki še danes pozdravi vsakogar, ki v mesto prispe ali iz njega odide po t.i. stari cesti. Na koncu se pisec dotakne še Slavčevega delovanja v času okupacije ter povojne obnove. <br />
<br />
Peter Fister, profesor na ljubljanski fakulteti za arheologijo monografijo zaključi s prispevkom, ki obravnava zanimivo vprašanje vpetosti Slavčevega dela v slovensko krajino ter po uvodni vzpostavitvi metodološkega konteksta postavi naslednje vprašanje: »/…/ ali so rezultati dela gradbenika Slavca dovolj pomembni, da se zaradi svoje kvalitete in posebnih dosežkov postanejo del naše ohranjene kulturne dediščine« (str. 193)? Avtor razpravo zaključi z ugotovitvijo, da je bil Slavec nedvomno kvaliteten izvajalec, čigar dela bi bilo potrebno »na novo ovrednotiti in jih kot velike dosežke predstaviti ter ohraniti kot pomemben del naše kulturne dediščine« (str. 195). Uvrstitev Slavčevih del med kulturno dediščino bi zato pomenilo pomembno metodološko prelomnico za celotno stroko s čimer bi to dejanje postalo »vzorec za nov pristop k prezrtim vrednostim našega prostora in naše preteklosti« (str. 195). <br />
<br />
Nujno je poudariti, da so vsi našteti prispevki opremljeni z izjemno bogatim slikovnim materialom, med katerim prevladujejo fotografije, a se vmes najde tudi nekaj oljnih slik, ki ga je iz obsežnega družinskega arhiva izbrala Zvonka Zupanič Slavec. To bogastvo podob je knjigin veliki adut, kajti slikovno gradivo ni omejeno na monumentalnost Slavčevih gradbenih dosežkov, temveč ponuja okno v preteklost vsakomur, ki ga zanima medvojno obdobje, ta nasprotij poln čas naglega industrijskega razvoja in modernizacije slovenskega prostora (nič manj zanimive niso fotografije iz časa po drugi svetovni vojni, zamrznjene podobe graditeljske evforije porušene očetnjave in sodelovanja ljudskih množic pri revolucionarnem projektu izgradnje novega sveta). Bralcu je tako omogočen ogled delovnih oprav gradbeniškega delavstva, gradbeni stroji, ki so jih uporabljali, meščanska moda uspešnega podjetnika in njegove družine, pejsaži mesta Kranj, predvsem pa metode gradnje v obravnavanem času (številne projekte je Slavec foto-dokumentiral od embrionalne stopnje do končnega izdelka). <br />
<br />
Z izjemnim slikovnim materialom opremljeno delo večjega formata kljub lokalno-zgodovinski obarvanosti presega okvir lokalne zgodovine, saj nudijo v njej zbrane razprave zanimiv vpogled v (ne le gospodarsko) zgodovino slovenskega prostora pred in po drugi svetovni vojni. Zanimiva je knjiga tudi zaradi posrečenega nabora sodelavcev, ki opozarja na možnosti plodne medsebojne izmenjave ter dopolnjevanja znanj, ki se skriva v sodelovanju strokovnjakov s področij humanistike in tehničnih ved. <br />
<br />
* recenzija bo objavljena v <b>Prispevkih za novejšo zgodovino 52, 2012, št. 2 </b><br />
<br />Igor Zemljičhttp://www.blogger.com/profile/12702411494603316206noreply@blogger.com9Ljubljana, Slovenija46.0514263 14.505965545.875111800000006 14.190108500000001 46.2277408 14.8218225tag:blogger.com,1999:blog-8015891785758473781.post-16944827323838351232012-07-15T13:10:00.000+02:002012-07-16T13:18:31.189+02:00Giovanni Arrighi: Dolgo dvajseto stoletje<br />
<div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">
<b style="mso-bidi-font-weight: normal;"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;">Aleksander
Lorenčič:</span></b></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: 0cm; text-align: left;">
<b><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;">Giovanni
Arrighi, </span></b><b style="mso-bidi-font-weight: normal;"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;">prevod </span></b><b style="mso-bidi-font-weight: normal;"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;">Marjan Sedmak : Dolgo dvajseto stoletje : kapitalizem, denar in
moč, Založba Sophia, Ljubljana 2009, 358 strani</span></b></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgBwPX-0nNJ-6P44vIejytj2kkQbVrAFSNZCJoeUX5xt4asxMHo5jOvDpyc5Oe-MhReMiVRq5jU6H7GK8GOQgWkbY_IEhPfXT1ZeW5pLknohOCBl7yUdzAV6A9h8QADKdZ3BNdQXYReAqAH/s1600/naslovnica_dolgo.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgBwPX-0nNJ-6P44vIejytj2kkQbVrAFSNZCJoeUX5xt4asxMHo5jOvDpyc5Oe-MhReMiVRq5jU6H7GK8GOQgWkbY_IEhPfXT1ZeW5pLknohOCBl7yUdzAV6A9h8QADKdZ3BNdQXYReAqAH/s1600/naslovnica_dolgo.jpg" /></a></div>
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;">Giovanni Arrighi, rojen
v Italiji, je na začetku svoje bogate kariere poučeval na univerzah v Zimbabveju
in Tanzaniji, leta 1979 se je pridružil Immanuelu Wallersteinu in Terenceu
Hopkinsu na Centru Fernarda Braudela Univerze Binghamton v New Yorku, ki je
postalo središče svetovnosistemske teorije, svoje zadnje desetletje pred smrtjo
(umrl je junija 2009) pa je predaval sociologijo na Univerzi Johns Hopkins v
Združenih državah Amerike (dalje ZDA). Arrighi je bil eden največjih
strokovnjakov za analizo svetovnega sistema in zgodovinsko sociologijo. V
londonski New Left Rewiev so o njem zapisali: »Med raziskovalci, ki so izšli iz
mednarodne levice druge polovice dvajsetega stoletja, se po zmožnosti
zgodovinske imaginacije, strukturnem dosegu in konceptualni jasnosti le peščica
lahko primerja z Giovannijem Arrighijem, katerega dela bodo spodbujala razmislek
še celotno enaindvajseto stoletje… Prihodnje generacije bodo nanj gledale kot
na teoretika, ki je kar najjasneje razsvetlil obdobje, v katerem je živel.«
Arrighijeva najbolj znana dela ob Dolgem dvajsetem stoletju so še Adam Smith in
Beijing, The Geometry of Imperialism in Chaos and Governance in the Modern
World System, ki je izšlo v soavtorstvu z Beverly Silver. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; text-align: justify; text-indent: 35.4pt;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;">Trilogija Dolgo
dvajseto stoletje je Arrighijevo najbolj znano delo. Prva monografija je izšla
leta 1994, druga leta 2002, tretja, dopolnjena različica druge angleške izdaje,
pa leta 2009. Slednjo, ki jo je v slovenščino prevedel Marjan Sedmak, je leta
2009 izdala tudi Založba Sophia. Obsega 358 strani in ob predgovoru, sklepni
besedi in štirih poglavjih, vsebuje še Post scriptum k drugi izdaji Dolgega
dvajsetega stoletja. Gre torej za razširjeno drugo angleško izdajo z dodano
spremno besedo avtorja in ravno tej je zaradi aktualnosti v oceni knjige posvečeno največ pozornosti.</span></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; text-align: justify; text-indent: 35.4pt;">
<br />
<a name='more'></a></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; text-align: justify; text-indent: 35.4pt;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;">Arrighi, glede na
analizo in ekonomsko-politične odnose, pride do spoznanja, da v zgodovini
moderne obstajajo vzorci cikličnih gibanj, ki vzniknejo kot strukturna lastnost
že z začetkom kapitalizma, ki ga avtor postavi v sredino 14. stoletja, ko se je
»rodil« genovski cikel. Slednjemu sta v 17. in 18. stoletju sledila nizozemski
in od druge polovice 18. do začetka 19. stoletja britanski cikel. 20. stoletje
(in temu je tako še danes) pa je zaznamoval ameriški cikel. Avtor v knjigi s
primerjavo sistemskih ciklov akumulacije pokaže, »da so akterji, strategije in
strukture zaporednih ciklov različni, njihovo zaporedje pa ustvarja evolucijski
vzorec režima z naraščajočim obsegom, dometom in kompleksnostjo«. V času vzpona
in ekspanzije genovskega cikla je bila Republika Genova mestna država. Bila je
majhna po obsegu, organizacijsko preprosta, socialno globoko razcepljena, vojaško
precej nezaščitena in po vseh kriterijih šibkejša država v primerjavi z
velikimi silami tedanjega časa. Nasprotno so bile Združene province večje in
veliko bolj kompleksne kot Republika Genova. V času vzpona in popolne
ekspanzije nizozemskega režima akumulacije so bile dovolj močne, da so si lahko
izbojevale neodvisnost od imperialne Španije, ustvarile visoko donosen imperij
trgovinskih izpostav in zadržale vojaške izzive Anglije in Francije. Nizozemski
kapitalistični razred, kot genovski pred njim, »je zmogel zasukati meddržavno
tekmovanje za mobilni kapital v gonilo za ekspanzijo lastnega kapitala, kar je
Nizozemcem uspelo tako, da jim ni bilo treba »kupovati« zaščite od ozemeljskih
držav, kot so to počeli Genovčani v okviru odnosa politične menjave z iberskimi
vladarji«. V času vzpona in popolne ekspanzije britanskega režima akumulacije
je bilo Združeno kraljestvo v celoti razvita nacionalna država z ves svet
obsegajočim trgovinskim in ozemeljskim imperijem, ki je njegovim vladajočim
skupinam in kapitalističnemu razredu zagotavljal gospodovanje na svetovnimi
človeškimi in naravnimi viri. Kot nizozemskemu se tudi britanskemu
kapitalističnemu razredu ni bilo treba opirati na tuje moči. Tudi ZDA, kot nov hegemoni center moči, so bile
vojaško-industrijski kompleks z močjo, ki je zadoščala za dejansko zaščito njih
in njihovih zaveznikov ter predstavljala verodostojno grožnjo gospodarskega
izčrpavanja ali vojaškega uničenja njihovih sovražnikov. Ta moč, povezana z
velikostjo, izoliranim položajem in naravnimi bogastvi, je ameriškemu
kapitalističnemu razredu omogočila, »da je internaliziral ne le zaščitne in
proizvajalne stroške, kot je to že storil britanski kapitalistični razred,
temveč je internaliziral tudi transakcijske stroške oziroma trge«. Ena od
značilnosti, ki jih Arrighi lepo pokaže, je zaporedno krajšanje in trajanje
posameznega sistemskega cikla akumulacije. Medtem ko so vladne in poslovne
organizacije, ki so bile na čelu vsakega cikla, postajale močnejše in bolj
kompleksne, so cikli režimov akumulacije postajali vse krajši. Čas, ki je bil
potreben, da ti režimi vzniknejo iz krize prejšnjega dominantnega režima in
postanejo sami dominantni, pa se je več kot prepolovil. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; text-align: justify; text-indent: 35.4pt;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; text-align: justify; text-indent: 35.4pt;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;">Glede na povedano in
glede na krizo, ki smo ji trenutno priča, se kar samo postavlja vprašanje, kako
dolgo bodo še ZDA imele vlogo hegemonega centra svetovne moči. Ali je s pokom
nepremičninskega in finančnega balona v letu 2008 in povzročitvijo svetovne
gospodarske krize ameriška hegemonija dosegla vrh in je nemara čas za nov
center moči? Če bi bila prihodnost svetovnega kapitalizma v celoti vpisana v
vzorcih, bi bila napoved tistega, kar nas čaka, preprosta. Prvič, v približno
pol stoletja po svoji opozorilni krizi na začetku sedemdesetih let dvajsetega
stoletja bi ameriški režim čakala zaključna kriza. Drugič, sčasoma (po
Arrighijevem mnenju v nadaljnjih dvajsetih ali tridesetih letih) bi krizo
nadomestil nastanek novega režima, sposobnega nositi novo materialno ekspanzijo
svetovnega gospodarstva. Tretjič, vodilne vladne organizacije tega novega
režima bi se značilnostim »svetovne države« približale še bolj kot ZDA. Četrtič,
drugače kot ameriški režim bi bil novi režim bolj ekstenzivna
(»kozmopolitanska-imperialna«) kakor intenzivna (»korporacijsko-nacionalna«)
različica. Nazadnje in tudi najpomembneje, kot je zapisal Arrighi, bi novi
režim internaliziral stroške reprodukcije tako človekovega življenja kot
narave, ki jih je skušal ameriški režim eksternalizirati. Kaj od tega se bo v
resnici uresničilo bo pokazal čas, bolj na mestu je vprašanje, katera velesila
oziroma kje bi lahko nastal nov hegemoni center. Združene države Amerike so po
razpadu Sovjetske zveze ostale edina vojaška supersila. Razpad Sovjetske zveze
pa je pomemben še iz enega vidika in sicer pojemanje sovjetske moči je
spremljalo razraščanje vzhodnoazijskega »kapitalističnega otočja«.
Najpomembnejši v okviru tega otočja so Japonska, mestni državi Singapur in
Hongkong, Tajvan in Južna Koreja. Po mnenju Arrighija pa nobena od naštetih ne
more postati nov hegemoni center. Tista, ki bi lahko to postala, pa je Kitajska,
kar se kaže tudi v času aktualne svetovne krize. Kitajska namreč v njenem času
doživlja razcvet proizvodnje, ima v rokah vse več prostega kapital in spretno
širi svoj politični vpliv. Vse bolj osrednji položaj Kitajske v globalnem
gospodarstvu ima dve pomembni posledici glede pričakovanega izida sedanje krize
hegemonije ZDA. Prvič, ker ta vse večja osrednjost korenini v zgodovinski
dediščini regije, lahko pričakujemo, da bo ostala veliko bolj »žilava« in
izključujoča, kot če bi bila predvsem plod politik in ravnanj, ki bi jih lahko
ponovili v drugih regijah svetovnega gospodarstva. Drugič, vpričo demografske
velikosti Kitajske je njena gospodarska ekspanzija veliko bolj subverzivna za
globalno hierarhijo bogastva kot vsi prejšnji vzhodnoazijski gospodarski
»čudeži« skupaj. Arrighi je menil, da medtem ko obstaja univerzalni imperij, ki
bi ga obvladoval Zahod, možnost, se zdi, da je družba s svetovnim trgom in
središčem v Vzhodni Aziji veliko verjetnejši rezultat sedanjih transformacij
globalne politične ekonomije kot še na primer pred petnajstimi leti. Kitajska
se je pojavila kot vse bolj verodostojna alternativa ameriškemu vodstvu v
vzhodnoazijski regiji in onkraj nje. Medtem ko so ZDA »zabredle v iraško
močvirje«, se je Kitajska še naprej razvijala s hitrim tempom, si ustvarjala
finančne rezerve in prijatelje po vsem svetu tako hitro, kot so jih ZDA izgubljale.
Čeprav so ključna področja kitajskega gospodarstva še vedno močno odvisna od
izvoza na ameriški trg, je odvisnost ameriškega bogastva in moči od uvoza poceni
kitajskega blaga in kitajskih nakupov ameriških državnih obveznic prav tako
velika, če ne še večja. Prav tako ne gre mimo dejstva, da je Kitajska začela
spodrivati ZDA v vlogi poglavitne gonilne sile trgovske in gospodarske
ekspanzije tako v Vzhodni Aziji kakor tudi izven nje. Zavedati se moramo, da
naraščajoča gospodarska teža Kitajske v globalni politični ekonomiji sama po
sebi še ne zagotavlja nastanka družbe s svetovnim trgom s središčem v Vzhodni
Aziji, ki bi temeljila na vzajemnem spoštovanju svetovnih kultur in
civilizacij. Arrighi je menil, »da je pogoj za takšen rezultat bistveno
drugačen model razvoja, ki bi bil med drugim tudi socialno in okoljsko
trajnosten in bi globalnemu Jugu ponudil alternativo, ki bi bila pravičnejša do
nadaljnje zahodne dominacije«. Eden od mogočih alternativnih rezultatov, kar je
bilo značilno za vse prejšnje prehode hegemonij, ostaja tudi dolgo obdobje
sistemskega kaosa. Arrighi je vsekakor s svojim razmišljanjem v zadnji izdaji
Dolgega dvajsetega stoletja dokazal, da je bil resnično velik poznavalec in
analitik svetovnega sistema, kar se pa tiče prihodnosti in možnih scenarijev, pa
si lahko le želimo, da morebitnemu novemu hegemonemu centru ne bo v prvem planu
tekmovalnost, moč in oblast, ampak predvsem želja po pravičnejšem globalnem
razvoju. </span></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; text-align: justify; text-indent: 35.4pt;">
<span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;">Monografija je kljub
temu, da gre za znanstveno delo in da je obravnavana tematika izredno kompleksna
in zahtevna, napisana v poljudnem in jasnem jeziku. Knjiga je pomembna pridobitev
za širšo strokovno javnost, glede na slovenski prevod in njeno aktualnost, pa
jo v branje priporočam vsem, ki bi radi bolje razumeli kapitalistični sistem in
trenutno globalno gospodarsko krizo, ki je močno zarezala tudi v slovensko
gospodarstvo. </span></div>Igor Zemljičhttp://www.blogger.com/profile/12702411494603316206noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-8015891785758473781.post-14363865855604284412012-06-20T13:12:00.000+02:002012-07-18T09:24:45.708+02:00Božidar Gorjan – Bogo: Mojih petdeset let v politiki, Zavezniške misije na Koroškem in Štajerskem 1944-45.<br />
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Anka Vidovič-Miklavčič:</div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b style="mso-bidi-font-weight: normal;">Božidar Gorjan – Bogo: Mojih petdeset let v politiki. Ljubljana:
samozaložba, 2001, 334 str. </b></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhGJsIA1DNbX-1Tz4yHx58kpLY9QenvCJoloiwYrbFofmiQxObQ_qKuf4x_XP4zUrqCTG4y0JB2TmcxN5Go2mrLi5ECvZkRGnchszvDbwHzLj-bsGQ_ynv_QxMLnaHCT44BoSIUrfKBQNS9/s1600/Gorjan+2.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhGJsIA1DNbX-1Tz4yHx58kpLY9QenvCJoloiwYrbFofmiQxObQ_qKuf4x_XP4zUrqCTG4y0JB2TmcxN5Go2mrLi5ECvZkRGnchszvDbwHzLj-bsGQ_ynv_QxMLnaHCT44BoSIUrfKBQNS9/s320/Gorjan+2.jpg" width="225" /></a></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Diplomat in politik in publicist
Božidar Gorjan Bogo je leta 2001 v samozaložbi izdal knjigo spominov »Mojih
petdeset let v politiki«, v kateri opisuje otroška leta in pa predvojne razmere
družine s trdno narodno zavestjo, ki je bila preganjana s strani italijanskih oblasti na Primorskem in pa težave
kot beguncev v Ljubljani. Pod italijansko okupacijo v t. i Ljubljanski pokrajini oriše sodelovanje v
odporu srednješolcev, zatem pa v osvobodilnem boju v partizanskih enotah na
Štajerskem in Koroškem. Prikaže posebnost slovenske partizanske vojske, težave
partizanskih bork, žena in otrok. Avtor utemeljuje priznanje zavezniških sil,
ki so slovenskemu in jugoslovanskemu narodnoosvobodilnemu
gibanju prisodili pomemben delež k zmagi zavezniških držav proti fašizmu in
nacizmu. To njihovo vrednotenje, poudarja avtor, je ostalo v veljavi tudi vsa
povojna leta, prav tako prijateljski stiki udeležencev NOB s člani zavezniških
misij, navkljub nekajletni hladni vojni. V času po osvoboditvi oriše avtor nesoglasja med komunisti, ki jih je zanetil
Informbiro, nadalje sodelovanje pri
graditvi elementov slovenske državnosti v okviru federativne Jugoslavije in vzroke razsula Titove Jugoslavije. Opiše tudi vlogo
Zveze združenj borcev Slovenije in Socialistično zvezo Slovenije ter svoje
sodelovanje v njih. Avtor je sodeloval v
Sloveniji in tudi v tujini v procesu izbojevanja in uveljavitve samostojne
države Slovenije in njene demokratične prenove. Celotna Gorjanova pripoved je
stvarna in se uvršča k tehtnimi zgodovinskimi dokumenti tega več desetletnega
prelomnega obdobja. Avtorjev osebni pogled na zgodovinska dogajanja je tudi v
današnjem času vreden razmišljanja o
usodni razklanosti našega naroda.</div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Anka Vidovič-Miklavčič:</div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<b style="mso-bidi-font-weight: normal;">Božidar Gorjan – Bogo: Zavezniške misije na Koroškem in Štajerskem
1944-45. Operacija Avstrija. Koper: Založba Lipa, 2003, 190 str.</b></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjj7U2uk6mvbyx0N-u8uaKCh8eeOncpoFCzJBJy4Rf7TMhHirhSypkZcyeWaiP29fapZbFUEf7yapzdZvr_YgGG8cvUzRsUoDJpyMR6l1rNDNoCVJ0zAkhelYxToiE4HYePv7V8F8z9FCqC/s1600/Gorjan+1.jpg" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjj7U2uk6mvbyx0N-u8uaKCh8eeOncpoFCzJBJy4Rf7TMhHirhSypkZcyeWaiP29fapZbFUEf7yapzdZvr_YgGG8cvUzRsUoDJpyMR6l1rNDNoCVJ0zAkhelYxToiE4HYePv7V8F8z9FCqC/s320/Gorjan+1.jpg" width="220" /></a>Leta 2003 je izšla ob 60 letnici
prihoda prve zavezniške misije v Glavni štab NOV in PO Slovenije druga knjiga
pod naslovom Božidar Gorjan-Bogo, Zavezniške misije na Koroškem in Štajerskem
1944-45 Operacija Avstrija, ki je izšla v Založbi Lipa v Kopru, 190 str. </div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Avtor se je lotil dokaj zahtevne
in manj znane problematike delovanja zavezniških misij pri nižjih vodstvih
partizanskih enot. Na podlagi zavezniških dokumentov, literature ter lastnih
spominov je uspel z raziskavo zapolniti belo liso in s tem predstaviti novo
vedenje o naslovni tematiki. V uvodnih besedah oriše pomen, naloge, značaj dela
in cilje zavezniških misij na območju severne Slovenije, na Koroškem in
Štajerskem. Glede na geostrateški
položaj Slovenije je postala v vojnem času tako za Britance kot za
Američane privlačno področje. Toliko bolj ker je obstajalo razvito in
organizacijsko trdno narodnoosvobodilno gibanje. Predstavljeni so člani
britansko-ameriške misije, njihovo organiziranje in močno prizadevanje za dvig odporniškega dviga Avstrijcev proti nacizmu
in dalje osvobodilni prodor v srednjo Evropo. Srečanje vodstva misije Clowder je
bilo že v decembru 1943 s slovenskim vodstvom. Že v prvih uradnih stikih
zavezniške misije in slovenskega vodstva NOV, je slednje vključno z osvobodilnimi
cilji hkrati nenehno seznanjalo zaveznike z zahtevami po popravi krivičnih mej z Italijo in Avstrijo.
Po zmagi naj bi partizansko osvobodilno gibanje doseglo pripojitev celotnega
etničnega ozemlja k matični Sloveniji, torej doseči Zedinjeno Slovenijo. Toda
zavezniki so te zahteve vztrajno zavračali. Nalogo dvigniti protinacistični upor avstrijskega prebivalstva so zavezniki zaupali koncem 1944
majorju Alfgaru Heskethu Prichardu, ki je s pomočjo partizanskega gibanja na
severnem področju Slovenije hotel čimprej uresničiti zavezniške cilje. Ob tem
Gorjan analizira razmere v Avstriji, medsebojno pomoč pa tudi težave in
nesporazume med partizani in zavezniki. Spregovori o tragični usodi omenjenega
majorja in vzrokih neuspeha. Toda še tako nadaljnji stopnjevani poskusi in
napori SOE in OSS s posameznimi skupinami ni rodilo uspeha. Tudi avstrijsko
osvobodilno gibanje- ÖFF je ostalo pasivno. O usodi Heskheta Pricharda in vzrokih neuspehov v Avstriji je
bilo večkrat govora tudi po vojni ob srečanjih med ZZB Slovenije in člani
zavezniških misij. Kako pomembno vlogo je imela slovenska partizanska vojska
nam oriše tudi poglavje, ki govori o
zavezniških načrtih. Njihova obveščevalna poročila od leta 1943 dalje pričajo o
zelo skrbnem spremljanju rasti in delovanju NOV na vseh nivojih. Ne gre
prezreti dragoceno pomoč partizanske
obveščevalne službe in pa zavezniško sodelovanje s partizanskimi enotami pri
rušenju pomembnih komunikacij in napadih na okupatorjeve vojaške transporte in
postojanke, pri čemer so močno ovirali okupatorjeve premike na frontah.
Pomembno je poudariti dejstvo, da je bila slovenska in jugoslovanska vojska
tudi sobojevnica z zavezniškimi armadami pri izgonu sovražnih sil v
celotnem slovenskem etničnem ozemlju. </div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
V zadnjem poglavju Petdeset let
pozneje oriše avtor ohranjanje zvez in poglobitev prijateljskih odnosov,
katerih začetki so se porajali že v skupnem osvobodilnem boju. Ob tem poimensko
našteva preživele člane vodstev zavezniških misij, ki so občasno obiskovali
Slovenijo in pa partizanskih veteranov ZZB NOV, ti so se večkrat mudili bodisi
v ZDA ali Britaniji. Ob 50 letnici zmage nad
nacifašizmom je bila na svečani državni proslavi v Londonu tudi ZZB
Slovenije in v Washingtonu. Tam je bila
v Pentagonu prikazana razstava o narodnoosvobodilnem gibanju slovenskega
naroda, izšlo pa je tudi nekaj publikacij, omenimo naj Franklina A. Lindsayja
Ognji v noči (Stanford 1993, prevod Ljubljana 1998) in Petra Wilkinsona Tuja
bojišča, London –New York 1997. Glede na
sprejem Atlantske izjave 1941 je po
vojni tudi slovenska ZZB uspela prepričati zahodne zaveznike o procesu
izbojevanja slovenske samostojne države in novih odnosov v evropski skupnosti.</div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
Stvarno prikazano sodelovanje
partizanskega osvobodilnega gibanja z zavezniškimi misijami, tudi na človeški
ravni, je prepričljiv dokaz, kdo je bil v vojni vihri na pravi strani. Strinjam
se z dr. Žnidaričevo oceno v uvodnih
besedah »Resnici na pot«, ko zapiše, da je »knjiga velik dosežek pri
sestavljanju dokončnega mozaika o resničnih dogajanjih na Slovenskem v letih
najhujše preizkušnje«. Velja znova poudariti, kot tudi ugotavlja Žnidarič, da
je Gorjanova knjiga z avtorsko osebno noto in kritičnostjo tako do
partizanskega gibanja kot do zaveznikov dragocen prispevek k slovenskemu
zgodovinopisju vojnega obdobja. </div>Igor Zemljičhttp://www.blogger.com/profile/12702411494603316206noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-8015891785758473781.post-89412125244640203102012-02-28T22:42:00.002+01:002012-02-29T22:46:27.921+01:00Sprehod po Kongresnem trguV torek, 28. februarja je bila Atriju ZRC predstavljena knjiga Barbare Žabota: Kongresni trg, ki na zelo pregleden in slikovit način prinaša kulturno zgodovino enega osrednjih ljubljanskih trgov, kjer se nahaja naš Inštitut in ki je vse od svojega nastanka bil povezin z mnogimi najpomembnejšimi političnimi dogodki naše države.<br /><br />Pred tem je bil organiziran še sprehod po Kongresnem trgu, sam pa sem udeležence še povabil na ogled velike dvorane, ki je bila vedno osrednji kazinski prostor, pozneje pa sem še predstavil svoje poglede in fotografske spomine na to, kako je gradnja podzemnih garaž vplivala na naše delo in kaj smo z njimi pridobili.<br /><br /><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEisfisRrlspbsLmJ-TsZBqn4z7icPK8h2U1ecG-KDzFc0qVxxvx3B8QSHTjS6hMDhYsJOKUJbz-q6NoKIqR4tSdXXEejorvNkinr746jY98DyNSMCrT4qdiJl7cTdXhuHoBSnOO6UaMGr8/s1600/vabilo_KONGRESNI%252520TRG_umetnine%252520v%252520zepu.jpg"><img style="display:block; margin:0px auto 10px; text-align:center;cursor:pointer; cursor:hand;width: 400px; height: 283px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEisfisRrlspbsLmJ-TsZBqn4z7icPK8h2U1ecG-KDzFc0qVxxvx3B8QSHTjS6hMDhYsJOKUJbz-q6NoKIqR4tSdXXEejorvNkinr746jY98DyNSMCrT4qdiJl7cTdXhuHoBSnOO6UaMGr8/s400/vabilo_KONGRESNI%252520TRG_umetnine%252520v%252520zepu.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5714675792949385282" border="0" /></a><br /><br /><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjPT6Cl9PmVl-oadScMMS4tyKRJKg7BEuJgyo8eT_eaik11JPZQJnue2rweAeXmyGeczr5pOHyjad8bGcv2gYv9MpmL2MaYlqvJWj3dsacbYlBMbT2HUte0x3QIKaWikZJBgEQf431BrWA/s1600/Predstavitev_Kongresni_trg_002.jpg"><img style="display:block; margin:0px auto 10px; text-align:center;cursor:pointer; cursor:hand;width: 400px; height: 300px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjPT6Cl9PmVl-oadScMMS4tyKRJKg7BEuJgyo8eT_eaik11JPZQJnue2rweAeXmyGeczr5pOHyjad8bGcv2gYv9MpmL2MaYlqvJWj3dsacbYlBMbT2HUte0x3QIKaWikZJBgEQf431BrWA/s400/Predstavitev_Kongresni_trg_002.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5714672306695246722" border="0" /></a><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhLj5KL4m74WjjVyB-kP_IguoS70oFk-Uhs2Z5IIVOrdB1a-AcQ65gRAULSeuXPin8hsPO3QPozTOSzbidfn8Dp9aNX9x7Dy56obYpzbfX7gnvxQ493wXUy1QRIjHwJEROTYjBG2cHIg0A/s1600/Predstavitev_Kongresni_trg_003.jpg"><img style="display:block; margin:0px auto 10px; text-align:center;cursor:pointer; cursor:hand;width: 400px; height: 300px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhLj5KL4m74WjjVyB-kP_IguoS70oFk-Uhs2Z5IIVOrdB1a-AcQ65gRAULSeuXPin8hsPO3QPozTOSzbidfn8Dp9aNX9x7Dy56obYpzbfX7gnvxQ493wXUy1QRIjHwJEROTYjBG2cHIg0A/s400/Predstavitev_Kongresni_trg_003.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5714672297374593234" border="0" /></a><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEigIxItL910670-Sop2aXFQkPq8D44_WlMFQrRX4JDiUUXfLIk7D81tkWIMRY6mQA89XsGK-pl9OKwO3GLMrJ5L_jnGy0sHTzJlj6TEzMSzCorevFh3cxyKfiPElU3_SyGGa8dW4C8wrl0/s1600/Predstavitev_Kongresni_trg_005.jpg"><img style="display:block; margin:0px auto 10px; text-align:center;cursor:pointer; cursor:hand;width: 400px; height: 300px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEigIxItL910670-Sop2aXFQkPq8D44_WlMFQrRX4JDiUUXfLIk7D81tkWIMRY6mQA89XsGK-pl9OKwO3GLMrJ5L_jnGy0sHTzJlj6TEzMSzCorevFh3cxyKfiPElU3_SyGGa8dW4C8wrl0/s400/Predstavitev_Kongresni_trg_005.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5714672288600671826" border="0" /></a><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhQQuSmDeUpSlVxXpPEg0d9WiXgEqqGZw5VkTly8K595mZ42KrRa-YKbEBZrG8sy9OuRvw3CGliIiQ-1CGPtqrIptMe2JxGoBB6QEBKTI0oVu5F5OdIGVXqUaDL_fagn_frPQxxI4nmRlU/s1600/Predstavitev_Kongresni_trg_011.jpg"><img style="display:block; margin:0px auto 10px; text-align:center;cursor:pointer; cursor:hand;width: 400px; height: 300px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhQQuSmDeUpSlVxXpPEg0d9WiXgEqqGZw5VkTly8K595mZ42KrRa-YKbEBZrG8sy9OuRvw3CGliIiQ-1CGPtqrIptMe2JxGoBB6QEBKTI0oVu5F5OdIGVXqUaDL_fagn_frPQxxI4nmRlU/s400/Predstavitev_Kongresni_trg_011.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5714671854421714242" border="0" /></a><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjnATGv752g4iRNjIXt27I6ID-DtkFIjS6GqEt3gVhKeMxhaopr8SdLCslrdWsJoIi1EHwTeKZ9yMu0apa0EOnM8B3oQI4zGiNA-TydRi36P8O-8mkMWYeqWeQMewT0-Jnpcar_zctQLvQ/s1600/Predstavitev_Kongresni_trg_006.jpg"><img style="display:block; margin:0px auto 10px; text-align:center;cursor:pointer; cursor:hand;width: 400px; height: 300px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjnATGv752g4iRNjIXt27I6ID-DtkFIjS6GqEt3gVhKeMxhaopr8SdLCslrdWsJoIi1EHwTeKZ9yMu0apa0EOnM8B3oQI4zGiNA-TydRi36P8O-8mkMWYeqWeQMewT0-Jnpcar_zctQLvQ/s400/Predstavitev_Kongresni_trg_006.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5714671868434234978" border="0" /></a><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjpAtKV3eiGV3-Um3DhvwJggXJi0V17fzWxnvQzvbMQZkX9ejYz8gKkujQM5a398DukuVpSOmHuOjU09oVqTrZNwE4v9PZuY2sEQtJGL5O6H0CqAtT-xWx8EqYLaD1ZXz7-f5C18bnGt9I/s1600/Predstavitev_Kongresni_trg_010.jpg"><img style="display:block; margin:0px auto 10px; text-align:center;cursor:pointer; cursor:hand;width: 400px; height: 300px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjpAtKV3eiGV3-Um3DhvwJggXJi0V17fzWxnvQzvbMQZkX9ejYz8gKkujQM5a398DukuVpSOmHuOjU09oVqTrZNwE4v9PZuY2sEQtJGL5O6H0CqAtT-xWx8EqYLaD1ZXz7-f5C18bnGt9I/s400/Predstavitev_Kongresni_trg_010.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5714671859378370914" border="0" /></a><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjuZww1wg4EK-s4wGZcW_iDb_ny4oKwXsFfzltlls5IWWzGk9gp0mLCdsq-uGXeX9mSTWVO78visaaPbJN4Wnmst0xgDcz1SZzgoyKc6_ZTWYdlR9zaaPnqaBEjrUB1X64L3xs6J3rv0xE/s1600/Predstavitev_Kongresni_trg_007.jpg"><img style="display:block; margin:0px auto 10px; text-align:center;cursor:pointer; cursor:hand;width: 400px; height: 300px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjuZww1wg4EK-s4wGZcW_iDb_ny4oKwXsFfzltlls5IWWzGk9gp0mLCdsq-uGXeX9mSTWVO78visaaPbJN4Wnmst0xgDcz1SZzgoyKc6_ZTWYdlR9zaaPnqaBEjrUB1X64L3xs6J3rv0xE/s400/Predstavitev_Kongresni_trg_007.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5714671864265025666" border="0" /></a><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiCgXBwoZkrK76yuw8SK1N_kEPoUFe19RXRIIS0DBztPyzuPC-wW-K9qJxlzpq7t729xPHrTKCb8gbZ3lF_Ry4z7vLf4he88uGYxKjWoyJlZzvRTWaKggNz57wIdX_DfkbZqJ8iS-Pj8JU/s1600/Predstavitev_Kongresni_trg_012.jpg"><img style="display:block; margin:0px auto 10px; text-align:center;cursor:pointer; cursor:hand;width: 400px; height: 300px;" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiCgXBwoZkrK76yuw8SK1N_kEPoUFe19RXRIIS0DBztPyzuPC-wW-K9qJxlzpq7t729xPHrTKCb8gbZ3lF_Ry4z7vLf4he88uGYxKjWoyJlZzvRTWaKggNz57wIdX_DfkbZqJ8iS-Pj8JU/s400/Predstavitev_Kongresni_trg_012.jpg" alt="" id="BLOGGER_PHOTO_ID_5714671849910541906" border="0" /></a>Igor von Lenarthttp://www.blogger.com/profile/15251267336085423820noreply@blogger.com5tag:blogger.com,1999:blog-8015891785758473781.post-45782031271037648752012-01-31T07:11:00.001+01:002012-07-16T13:40:46.276+02:00Wilhelm Baum (izd.), Das Tagebuch des Thomas Olip<b>Avguštin Malle:</b><br />
<b>Wilhelm Baum (izd.), Das Tagebuch des Thomas Olip. Wie ein im Käfig<br />
eingesperrter Vogel. Kitab Verlag. Klagenfurt – Wien, 2010. 159 str., ilustr.</b><br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhpAX4SfGL5ERETit8Eigae6fTdlSRjXE3fuuoUhr_IWNKUjZADrSnI2dHA5-wv-3s2UrUn1dr9A7v_xH0BnmO9Oi_Vl-g2PgpX9IZIaFKmutnpcXOCHC2nNyj19wLGjUGSUhQCc5NG2fXl/s1600/Olip.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhpAX4SfGL5ERETit8Eigae6fTdlSRjXE3fuuoUhr_IWNKUjZADrSnI2dHA5-wv-3s2UrUn1dr9A7v_xH0BnmO9Oi_Vl-g2PgpX9IZIaFKmutnpcXOCHC2nNyj19wLGjUGSUhQCc5NG2fXl/s1600/Olip.jpg" /></a></div>
<div style="text-align: justify;">
Zgodovinar Wilhelm Baum je v berlinskem Zveznem arhivu našel dnevnik Tomaža Olipa iz Sel, pripadnika zelenega kadra in vsaj občasnega partizanskega simpatizerja, v vsakem primeru pa odpornika. Ta se je 20. aprila 1941 z drugimi ubežniki iz nemške vojske po dveh letih in pol vrnil iz Jugoslavije v Sele. Teh ljudi se je prijela oznaka »zeleni kader«, slabšalna je partizanska oznaka »skrivači«, za nacistično oblast pa so bili dezerterji. Njihov položaj se je po deportaciji slovenskih družin iz Koroške aprila 1942 zaostril. Dnevnik Tomaža Olipa v obliki kratkih beležk dogodkov in doživetij zajema čas od 1. junija do 1. decembra 1942. Izraža osamelost in težak položaj človeka v veliki stiski ter čustveno navezanost na mater. Gestapo je dnevnik ob odkritju bunkerja, v katerem je živel Tomaž Olip, zasegel, ga dal takoj prevesti v nemščino in Olipa prisilil, da je razvozlal predvsem okrajšave imen ljudi, s katerimi je imel povezave, in komentiral dnevnik. Na celovškem procesu proti odpornikom aprila 1943 se je obtožnica v številnih primerih sklicevala prav na ta dnevnik. Slovenski izvirnik ni ohranjen, Baum objavlja faksimile nemškega prevoda in njegovo transkripcijo. Vsi deli knjige – kratek zapis, neke vrste posvetilo Petra Handkeja, predgovor, dnevnik, faksimile, sklepna razmišljanja študija o historičnem kontekstu in sklepna beseda Valentina Inzka – zajemajo dogajanja ob razkrivanju mreže Osvobodilne fronte vse od 15. septembra 1942 naprej na območju Sel, Obirskega, Železne Kaple in Borovelj. Osrednji del je povezan z odkritjem bunkerja 1. decembra 1942.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Prebivalstvo prizadetega območja je najpozneje po celovškem procesu začelo razpravljati o tem, kakšno vlogo je igral zaseženi dnevnik pri odkrivanju odporniške mreže in končno tudi pri smrtnih obsodbah in obsodbah na dolgoletne zaporne kazni. Taka razmišljanja ponovno zasledimo po objavi dnevnika na primer v dnevniku Kärntner Tageszeitung (štev. 333, 9. 12. 2010, str. 12), kjer prizadeti potomec pisca dnevnika označuje kot »tepca«, in v kritično razmišljajočem smislu v verskemtedniku Nedelji (štev. 50, 12. 12. 2010, str. 3). Taka razmišljanja so mogoča le, če odkritje bunkerja Tomaža Olipa vidimo kot posamezen dogodek represivnih ukrepov gestapa. Tudi odgovor na vprašanje, ali so tedanje koroške nacistične elite igrale pri odkrivanju, pregonu in obsodbi odpornikov odločilnejšo vlogo, ni sporen in je pritrdilen. Prav ob obletnici plebiscita leta 1942 je namreč Alois Maier-Kaibitsch zahteval ostrejše ukrepe proti vsakemu, še tako majhnemu pojavu slovenske samobitnosti na Koroškem. Nekaj več popuščanja glede jezikovne rabe je dopuščal le še prebivalstvu zasedene Gorenjske in Mežiške doline. Dostopna žandarmerijska poročila potrjujejo odgovornost koroških nacističnih elit za zaostrene represivne ukrepe; na zunaj so bili vidni z okrepitvijo obstoječih in postavitvijo novih policijskih postaj.</div>
<a name='more'></a><div style="text-align: justify;">
</div>
<div style="text-align: justify;">
Obsežno poglavje Zgodovinski kontekst (avtor Wilhelm Baum) se omejuje predvsem na Sele in neposredno okolico. Odkriva marsikatero dragoceno posebnost občinske zgodovine in zgodovine njenega prebivalstva, v konkretnem primeru družin, ki so se vključile v odpor ali bile vanj potegnjene. Občasno pa avtor z detajlnimi podatki sorodstvenih povezav pretirava, saj so za razumevanje represivnega procesa nepomembne. Naletimo tudi na protislovja, ko avtor po eni strani sprva govori posplošeno o klerikalni usmerjenosti prebivalstva, po drugi strani pa zazna močno navzočnost komunistov v občini od leta 1932 naprej. Socialna ozadja te diferenciacije prebivalstva ostajajo nepojasnjena oziroma so bolj osvetljena v prispevku Sklepna razmišljanja. Nepojasnjeni ostajajo tudi vzroki politične diferenciacije med prebivalstvom centralnega kraja in onim v Srednjem in Zvrhnjem Kotu. Prvo naj bi bilo usmerjeno bolj slovensko krščansko-socialno, avtor piše o klerikalni usmerjenosti, drugo pa je bilo levousmerjeno. Krščansko socialno gibanje, ki je bilo na Koroškem v okrajih s slovenskim ali mešanim prebivalstvom domala izključno slovensko, je vselej zagovarjalo ureditev socialnega položaja kmečkega proletariata in je bilo s tem v diametralnem nasprotju z večjimi kmečkimi posestniki, ki so večinoma volili landbund. Razmišljati bi morali torej o tem, ali ni razmah odporniškega gibanja na tem območju tudi posledica socialno-revolucionarnega programa Osvobodilne fronte, ki je prebivalstvo seveda nagovarjala tudi s svojo programsko točko o združitvi vseh Slovencev.<br />
<br />
Čeprav avtor poglavja v Zgodovinskem kontekstu navaja nekaj slovenske literature, lahko ugotovimo, da je ni povzemal ali pa je to storil le zelo površno. Literaturi v slovenščini ne more slediti. Vendar obstajajo tudi besedila v nemščini in angleščini, ki bi mu omogočili pogled prek »občinskega« ali »lokalno-regionalnega« plota in s tem postavitev tega odpora v širši kontekst slovenskega, če že ne evropskega odpora proti nacizmu. Čeprav so nekatera povojna znanstvena besedila nastala v sozvočju z jugoslovanskimi ozemeljskimi zahtevami, so faktografsko in kar zadeva dogodkovno zgodovino zelo natančna in uporabna. To velja na primer v veliki meri za brošuro POOF za Slovensko Koroško »Verbrechen fordern Sühne«, ki bi bila zelo koristna glede ocene odgovornosti Korošcev, v še večji meri pa za razpravo Franca Škerla »Koroška v borbi za svobodo«, objavljeno v Koroškem zborniku leta 1946. Škerl je bil prvi, ki je razkrivanje odporniške mreže na Koroškem postavil v širši kontekst okupatorskih naporov za zatrtje slovenskega odpora. Opozoril je na gradivi, ki ga je okupator našel sredi septembra 1942 na Gorenjskem in ki mu je nudilo temeljne informacije o odporniški mreži na Koroškem. Ta razprava je zgodovinarjem na voljo tudi v nemščini, saj je koroška deželna vlada kmalu po izidu Koroškega zbornika naročila njegov prevod v nemščino. Angleži so Koroški zbornik sistematično iskali pri številnih hišnih preiskavah pri funkcionarjih OF, Avstrijci pa so vložili mnogo truda, da bi knjigo čim prej dobili v roke.<br />
<br />
Prevod je bil dolgo »pod ključem«, potem pa dostopen v knjižnici deželnega muzeja, mnogo pred tem pa že v Študijski knjižnici na Ravnah. Marjan Linasi opozarja na to Škerlovo razpravo in jo imenuje »prvi tovrstni objavljeni zgodovinski zapis« (Marjan Linasi, Koroški partizani. Protinacistični odpor na dvojezičnem Koroškem v okviru slovenske Osvobodilne fronte. Mohorjeva, Celovec, 2010, str. 721). Linasi represivne ukrepe v poglavju »Gestapovski vdor pri Hallerju, po domače pri Golobovi bajti, na Obirskem 11. movembra 1942, aretacije in celovški proces aprila 1943 (»selske žrtve«)« postavlja v isti okvir kot Škerl, dopolnjuje pa dogajanja z uporabo povojnega zapisa Johanna Sellaka, glavnega operativnega zasledovalca odpornikov tistih dni, in žandarmerjskih poročil, ki jih hrani Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu. Prav na temelju te literature lahko sklepamo, da je dnevnik Tomaža Olipa igral na celovškem procesu in pri nadaljnjih procesih pomembno vlogo, čeprav ni bil edino obremenilno gradivo. Varnostne sile so zbrale vrsto drugih informacij, ki so jim služile pri ukrepih proti odporniški mreži. Baum Linasijevega obširnega besedila seveda še ni mogel uporabljati, bolj pa preseneča, da ni segel po Škerlu. Drugo pomembno vprašanje, ki se odpira pri znanstveni obravnavi teme, je, da do sedaj zgodovinska znanost ni odgovorila na vprašanje, koliko ljudi so akcije gestapa dejansko zajele. Kvantitativno se podatki zelo razlikujejo. Linasi govori o tem, da so ukrepi zajeli okoli 200 oseb in da so trajali od srede septembra 1942 vse do prvih dni februarja 1943. Škerl seveda ni mogel posegati po arhivskih virih in govori o okoli 80 osebah. Tako lahko le ugotovimo, da je raziskovanje tega vprašanja dolgotrajen, več desetletja trajajoč proces, ki niti ni končan. Raziskovalci so se soočali s številnimi problemi. Policijski viri dolgo niso bili dostopni, sodišče je dajalo na voljo svoje osnovne vire le z izrecnim pristankom generalnega državnega tožilca na Dunaju. Tako je bilo mogoče opraviti do začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja le izpis osnovnih podatkov iz dnevnika celovškega državnega tožilstva. Izpis je zajel 134 oseb. Obtožnice in procesni akti niso bili dostopni. Potem je Slovenski informacijski center aprila leta 1978 objavil brošuro »Sämtlich Slowenen. Versuch einer Dokumentation aus den Akten des Volksgerichtshofes in Berlin«. T.(one) J.(elen) je napisal njen uvod, objavljeni so deli obtožnice in sodbe ljudskega sodišča proti 35 obtožencem; 13 jih je bilo obsojenih na smrt in justificiranih 29. aprila 1943 na Dunaju, drugi pa so bili obsojeni na dolgoletne zaporne kazni. Pri številnih drugih, ki jih imenuje dnevnik državnega tožilstva, je bilo zapisano, da so bili izročeni »na razpolaganje« gestapu. To je pomenilo, da so bili še nadalje v ječi ali pa so jih odpeljali v koncentracijska taborišča. Usode vseh teh ljudi bodo zgodovinarji morali še raziskati. Te dostojne spominske publikacije izdajatelj niti ne navaja, kar je povsem nerazumljivo.<br />
<br />
V prispevkih naletimo tudi na vprašanje o političnih izpovedih v dnevniku Tomaža Olipa in na ugotovitev, da je ena sama. Vprašanje je napačno in nerodno. Da je bil Tomaž Olip odpornik, nihče ne zanika. Njegov odpor sam je bil izraz politične drže, eminentne in neprekinjene. Celovški aprilski proces proti odpornikom je imel vse znake političnega in zastraševalnega ne glede na to, kako so se zagovarjali obtoženci, da bi se rešili smrtne kazni ali dolgoletnih kazni v kaznilnicah ali koncentracijskih taboriščih. Baum je natančno zabeležil, v kolikih primerih so se tožilstva na glavnem procesu aprila 1943 in njemu sledečem julijskem (22. in 23. 7.) ter procesu proti župniku Alojziju Vavtiju 13. oktobra 1943 sklicevala na dnevnik, in tako dokumentira, da Olipove beležke niso bile edino obremenilno gradivo. To obremenilno gradivo je gestapo začel zbirati dolgo pred razkritjem bunkerja in aretacijo Tomaža Olipa. Avtor na več mestih govori o mučenju pripornikov z namenom, da bi od njih izsilili priznanja. Opozarja, da so obtoženci deloma težko sledili procesu, ker so nekateri le v omejenem obsegu obvladali nemščino.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Nekatere napake, ki med drugim zadevajo nedoslednost pri krajevnih in hišnih imenih, lahko pripisujemo naglici, v kateri so očitno nastajala besedila. Na žalost izdajatelj ni objavil Olipovih komentarjev dnevnika, ki jih je moral po nalogu gestapa pisati po svoji aretaciji. Deloma so navedeni v opombah v kurzivi, pa tudi tega avtor ne počne dosledno. Med površne napake štejemo lahko tudi taki, kot sta, da je bil lovski čuvaj Hans Rohr likvidiran v Podnu (v resnici v Zavrhu) in da je bil obsojeni Franc Pristovnik član slovenskega kulturnega društva in planinskega društva »Planina« (prav: član kulturnega društva »Planina«). Ni povsem jasno, kaj avtor misli, ko piše, da je prišlo na Koroškem po deportaciji slovenskih družin do »nemirov«, da pa je zavladal precejšen nemir in še večja potrtost, pa je jasno razvidno iz žandarmerijskih poročil. Povsem prav je, da Baum opozarja, da je jezik obtožnice in je jezik drugih pisnih gradiv, »jezik represivnega sistema«, zato je nerazumljivo, da to besedišče, sicer redko, uporablja tudi sam (str. 46). Nedvomno je Dnevnik Tomaža Olipa pomemben pomnik odporništva, kot je v Sklepni besedi zapisal Valentin Inzko, ki je obenem podčrtal pomemben prispevek »malih ljudi« v odporu proti nacizmu. Založba je poskrbela za lepo in vsebini primerno obliko knjige.</div>Igor Zemljičhttp://www.blogger.com/profile/12702411494603316206noreply@blogger.com24tag:blogger.com,1999:blog-8015891785758473781.post-41008752923065233472012-01-16T14:15:00.002+01:002012-02-01T09:05:18.812+01:00»Pfuj! To je gerdo!«, K zgodovini morale na Slovenskem v dobi meščanstva<b>Željko Oset </b><br />
<b>Janez Polajnar: »Pfuj! To je gerdo!«, K zgodovini morale na Slovenskem v dobi meščanstva. Celje: Zgodovinsko društvo Celje, 2008, 180 strani, ilustrirano</b><br />
<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhJqlbWA6igLtrahCaw6X5TNwuAFKDXkrOkmTeAgoZOiZkE5I-dpGTaBC36KD7HQsNxaNRFfpvLpyg2ElTYrYdmaK5Wh5hCwWvA2EqhLVCLAXiH_MBt-DzKhqoo2_vHMP_rUxwFUarIzBkG/s1600/naslovnica_poli.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhJqlbWA6igLtrahCaw6X5TNwuAFKDXkrOkmTeAgoZOiZkE5I-dpGTaBC36KD7HQsNxaNRFfpvLpyg2ElTYrYdmaK5Wh5hCwWvA2EqhLVCLAXiH_MBt-DzKhqoo2_vHMP_rUxwFUarIzBkG/s320/naslovnica_poli.jpg" width="236" /></a></div>V zgodovinopisju pride do novih spoznanj ob postavljanju novih vprašanj, pregledovanju novega gradiva, lahko tudi ob bolj kritični obdelavi že poznanega gradiva. Zaradi tega v zgodovinopisju obstajajo določeni trendi, celo moda, čeprav izraz komaj pritiče resnemu znanstvenoraziskovalnemu delu. Za zadnjo tretjino 20. stoletja je značilna diferenciacija raziskovalnih pristopov in povečana uporaba interdisciplinarnosti, s katero se proučuje družbene fenomene. Uveljavitev polifonije historičnih interpretacij je pomemben dosežek historiografske stroke, saj nakazuje na spoznanje, da zgodovine ni mogoče zaobjeti v vsej njeni popolnosti, ampak zgolj njene delčke, ki tvorijo barvit mozaik preteklega bivanja.<br />
V zgodovinopisju je znatne uspehe dosegla usmeritev, ki poudarja odmik od politične zgodovine k proučevanju zgodovine »običajnih« državljanov. V slovenskem prostoru takšno usmeritev pooseblja Zgodovinsko društvo Celje. Svoje aktivno udejstvovanje predstavlja na znanstvenih sestankih in prireditvah, z izdajanjem revije Zgodovina za vse ter od leta 2003 tudi književne zbirke »Zgodovini.ce«. Do sedaj je v zbirki izšlo 8 znanstvenih monografij, ki so v javnosti naletele na ugoden sprejem. Zadnja v zbirki je monografija magistra Janeza Polajnarja s slikovitim naslovom »Pfuj! To je gerdo! K zgodovini morale na Slovenskem v dobi meščanstva«. Avtor raziskuje teme s področja zgodovine morale, zlorabe alkohola in evgenike.<br />
S pričujočo znanstveno monografijo je bila zapolnjena siva lisa o zgodovini morale pred prvo svetovno vojno. Kot je poudaril avtor, v slovenskem zgodovinopisju manjka (sedaj bi lahko uporabili preteklik) poglobljen celovit pregled nravstvene zgodovine za obdobje vzpona meščanstva. Kljub temu so bili v okviru te teme že obdelani nekateri problemi, kot so prostitucija, vloga ženske v družbi, seksualni delikti itd.<br />
Avtor v uvodnih poglavjih predstavi razumevanje (meščanske) morale v dobi moderne in njeno umeščenost v prostor ter ustvarjalce moralnih standardov v Evropi, kjer posebno pozornost nameni vplivu vere oziroma Cerkve. Moralo predstavi kot splošen vedenjski vzorec dostojnega obnašanja, prvenstveno vezan na splošno kulturno stanje, ki so mu nato pridane regionalne metamorfoze. Splošni predstavitvi oblikovanja moralnih standardov sledi zoomiranje na slovenske razmere, s čimer je nakazano avtorjevo razumevanje morale, kot »evropske matrice« z regionalnimi poudarki. Na oblikovanje morale imajo vpliv splošne, čezmejne antropomorfolške predstave o primerni obliki bivanja.<br />
<br />
<a name='more'></a>Monografija predstavi moralo kot ključno devizo meščanskega sloga, v obdboju ko je le-ta pridobil znaten (v nekaterih državah prevladujoč vpliv, v korelaciji z razvojem kapitalizma) vpliv v družbi. Opozori na premike v normiranju življenja v meščanskem sloju, ki je visoko uvrščalo moralo, saj je sebe dojemalo kot nravstveno vzvišeni sloj. Spolnost in užitek sta bila povezana z gnusom in moralnim padcem (zahteva po konformnem vedenju je v bistvu pomenilo nadzor nad življenjem), s čimer je bil spolni užitek demoniziran, predvsem pri ženskah, ki so jim kot poslanstvo določili (predvsem okrepili obstoječe stanje) materinstvo in gospodinjstvo. Na oblikovanje nove meščanske morale je odločilno vplivalo oblikovanje znanosti o spolnosti, ki se je uspelo ohraniti do konca 19. stoletja. Znanstvene argumente je sprejela tudi Cerkev, ki jih je uporabljala pri izdajanju ženskih molitvenikov in ostalih pedagoško-teoloških vsebin. Avtor Cerkev razume bolj kot skrbnika obstoječih standardov, ki se oklepa obstoječih vedenjskih vzorcev. Kot dokaz za to navede cerkveno postavljanje v nojevsko pozo ter vcepljanje iracionalnega strahu. Ob tem ponudi zanimivo primerjavo med Slomškovimi in Jegličevimi pogledi na moralo. Ugotovi, da je med njima majhna vsebinska razlika, kljub časovnem razkoraku dobrih dveh generacij. V tem sklopu tudi predstavi proces oblikovanja morale v katoliškem in protestantskem svetu. Avtor glede tega izpostavi večjo rigidnost rimokatolištva in opozori, da med evangeličansko in katoliško cerkvijo, kljub podajanju podobnih moralnih podmen (deviškost, vzdržnost in zatiranje nagonov), obstaja različen temeljni pristop. Medtem ko so protestanti zagovarjali načelo, da poznavanje greha pripomore k učinkovitejši obrambi pred njim, je katoliška cerkev ubrala nojevski pristop izogibanja javne razprave.<br />
Avtor opozori na zanimiv paradoks moderne. Na eni strani je pod vplivom razsvetljenskih načel prišlo do dekriminalizacije masturbacije in prostitucije ter spolnih odnosov med pogani in kristjani. Na drugi stani pa je prišlo do zaostritve moralnih standardov, s čimer se je vzpodbujal občutek krivde, dramatiziral problem nečistosti in povzdigovanje nedolžnosti. Zaradi slednjega je nastala obsedenost s preprečevanjem skrivnih grehov mladine, ki so v monografiji predstavljeni v poglavju o masturbaciji.<br />
V predstavitvi razmer na Slovenskem je avtor poudaril, da je bil »molk sredstvo za ohranitev čistosti in sramežljivosti«. Na Slovenskem namreč do konca 19. stoletja ni posebnih konkretnih sestavkov o spolnosti ali konkretnem grehu. Namesto tega so izhajale knjižice z vzgojno-nravstveno vsebino, predvsem v drugi polovici 19. stoletja, ki so se osredotočale predvsem na dekleta. Obravnava seksualnosti je bila torej vpeta v moralno-pedagoške vsebine. Pri tem avtor primerja prispevke Antona Martina Slomška in Antona Bonaventure Jegliča. Za oba ugotavlja, da sta poznala sodobna medicinska spoznanja, ki pa jih nato nista uporabila (telesna in duševna oslabitev). Slomšek je poznal Simona Tissota in Wilhelma von Hufenlanda, Jeglič pa Kraffta-Ebinga. Prav tako so se pisanju o spolnosti izogibali pedagogi, zdravniki in moralisti. V slovenščini je prvi obsežnejši prispevek objavil Janko Pajk leta 1897. V tem času so se pojavila razmišljanja o potrebi po spolnem izobraževanju mladine. To lahko razumemo kot utrditev počasnega osvobajanja spolnosti, ki je zaradi družbene modernizacije in s tem vzpostavitev civilnih institucij osvobajala etikete greha. Zaradi počasnejše družbene modernizacije na Slovenskem in večje odvisnosti je bil ta proces počasnejši na podeželju.<br />
Zanimiv obrat o posedovanju moralnih kvalitet glede na stan predstavlja razmišljanja Henrika Tume v sklopu sestavkov z naslovom Seksuelni problemi, ki jih je objavil v Naših zapiskih. Tuma je zaznal obrat pri razdelitvi moralnih kvalitet. Če so še na začetku 19. stoletja za bolj moralne veljali meščani, je Tuma zdaj za bolj moralno ocenil kmečko prebivalstvo. Krivdo za napačen odnos do spolnosti pripiše Cerkvi, zaradi njenih prizadevanj za zatiranje užitka, ki naj bil vplival na porast prostitucije. Po njegovem se namreč šele v ljubezenskem orgazmu prvič človek loči od živali, oziroma dvigne nad njo. Kljub obravnavi širokega nabora tem o spolnosti (dojemanje ljubezni, biološki in nevrološki opis vzbujanja poželenja, fetiši, homoseksualnost, raba kondomov, problem razveze in celibata ter psihološki pomen seksualnost v življenju) je presenetljiv skromen odziv slovenske inteligence. Polajnar opozarja na močan strah proti pohujšanju. Tako je Boris Zarnik »sporne pasuse« zapisal v latinščini, da ne bi vplival na moralo odraščajoče mladine.<br />
Morala je bila pomembno vprašanje in kot tako je bila del kulturnega boja. Časnik Slovenski narod je Cerkvi očital licemerstvo. Kljub temu je potrebno poudariti, da so bile na Slovenskem majhne razlike v dojemanju družbeno sprejete morale. V Slovenskem narodu je posebej izpostavljen Jeglič, ki je leta 1899 dal sežgati Cankarjevo Erotiko, čez desetletje pa izdal knjižico Ženinom in nevestam. Časnik je problematiziral predvsem pristop, saj je sprva Jegličevemu nakupu Erotike sledil zadržan odziv Slovenskega naroda. Šele kasneje, ko je zadeva umeščena v kontekst idejno-nazorskega razčiščevanja, je sledil ostrejši napad na Jegliča, ki pa se je ob napovedi ponatisa razvodenel. Poudariti je potrebno, da je ponatis Cankarjeve leposlovne zbirke v Slovenskem narodu doživel uničujočo kritiko. Katoliška stran je sprva poskušala stvar minimalizirati, nato pa je napadla predvsem zagovornike. Ob tem avtor opozori, da je v tem obdobju knezoškof Jeglič prepovedal maševanje Antonu Aškercu zaradi sodelovanja pri Ljubljanskem zvonu in opravljanja kratkih svetih maš. Knjižico Ženinom in nevestam, ki je Katoliško tiskovno društvo ni želelo izdati, je Slovenski narod označil kot »s tercijalskim vzdihovanjem prepleten pornografičen sestavek«. Polajnar je osvetlil sam proces nastajanja knjižice, saj je uporabil Jegličev dnevnik, s čimer je prikazal namen priprave knjige, pričakovan vpliv, poparjenost ob nerazumevanju ter razmišljanja o odstopu. Opozoril je na zanimiv paradoks, da so liberalci pomagali pri promociji knjižice, ki jo je napisal katoliški knezoškof in v to obdobju že vzpostavljena idejno-nazorske diferenciacije. Knjižica je bila prevedena tudi v hrvaščino, nemščino in italijanščino.<br />
Posebno poglavje je namenjeno »samooskrumbi«, ki je po Tomažu Akvinskem hujši greh kot incest. Na primeru masturbiranja avtor predstavi proces medikalizacije morale. Švicarski zdravnik Tissot, na katerega se je skliceval tudi Slomšek, je s svojim ugledom dosegel, da je samozadovoljevanje sredi 18. stoletja postalo osrednja tema moralne vzgoje. Za preprečevanje onaniranja so uporabljali z današnjega vidika grozljive postopke in pripomočke (obrezovanje, nošenje prisilnih jopičev). Kot je avtor izpostavil, je vzpon tesnobe povezan z dvigom skrbi za blagostanje otrok in prepričanjem, da masturbiranje povzroča živčne bolezni in krnitev duhovnih sposobnosti. Zaradi tega so se temi masturbiranja izogibali v širokem loku. Še največ je o tej temi pisalo v reklami za zdravila in pripomočke. Pred koncem 19. stoletja se slovenski avtorji niso neposredno dotikali onanije. Tako tudi ne Slomšek, ki je v traktatu »Petnajst naglavnih grehov« zanjo zapisal »Pfuj to je gerdo«. Zanimivo je bil ostrejši nastop do žensk. Kot recept za ohranitev nedolžnosti je predlagal močno vero in zaposlenost (ora et labora). S Sigmundom Freudom in Havelockom Ellisom je masturbacija postala del psihološkega razvoja človeka. Prelom predstavlja ponovno Jeglič, ki je kot spovednik poznal problem masturbacije. Tako je tudi prišlo do obravnave na pastoralni konferenci 1906. Pri tem se je postavil na zanimivo stališče, da duhovniki morajo poznati nevarnosti, če želijo pomagati grešnikom, zaradi česar morajo povprašati o okoliščinah greha. S tem je bil vpeljan inkvizicijski postopek, predvsem do žensk. Do Jegličevega pristopa je obstajala zadržanost in celo nasprotovanje v vrstah katoliških veljakov.<br />
Teksti o spolnosti so v začetku 20. stoletja postajali vedno bolj neposredni in so obravnavali konkretne odnose. Istočasno je v katoliških vrstah prišlo do taktičnega pristopa ostrejšega zavračanja moderne, s čimer so želeli pridobiti večji družbeni vpliv. Zaradi tega so konec 19. stoletja moralisti nasprotovali romanom z romantično vsebino. Pri tem velja posebej izpostaviti Antona Mahniča in izdelavo moralno-estetskih standardov za ocenjevanje leposlovja. Ta je ocenil, da neprimerna literatura dobiva prednost pred krščansko vero. Polajnar je videl v porastu branosti kolportžanih romanov obliko pobega iz realnosti, ki je šla bodisi v smeri branja krščansko vzgojne literature bodisi v branje lahkotne literature. Predvsem je to opazno pri služkinjah, ki so bile žrtve dvojne meščanske morale. Ob tem avtor izpostavlja na področju javne morale sličen ocenjevalni aparat kot pri lahkotni literaturi. Pri tem navaja primer Jegličevega nakupa prvega natisa Erotike, protest Slovenskega naroda ob delu Hiše Marije pomočnice ter ostre ocene Ganglove drame Sad greha v Laibacher Zeitungu. Pri tem opozori na različne kriterije cenzorjev zaradi različnega dojemanja morale, saj je bila cenzura v pristojnosti dežel. Država je namreč nadzirala publikacije bolj zaradi različnih političnih prekrškov kor zaradi javne morale.<br />
V posebnem poglavju avtor predstavi problem plesa kot socialne aktivnosti. Avtor pojav vidi kot trk med modernizacijo družbe v socialno-ekonomskem kontekstu (več prostega časa) in vztrajanjem pri pohujšljivem dojemanju plesa. Pri tem tok razmišljanja ponazori s primerjavo med Slomškovo (Slomšek je uvrstil ples med devet sovražnikov in sovražnic nedolžnosti) in Jegličevo percepcijo plesa. Pri tem opozori, da med njunima razmišljanjema ni bistvene razlike, kljub temu da je Jeglič bolj neposreden, ker je opustil tradicionalno politiko zanikanja. Kampanja proti plesu se je izvajala z grožnjo odpovedi in prepovedi plesov ob cerkvenih prireditvah. Kljub določilom škofovske sinode o prepovedi plesov župniki določila niso dosledno izvajali. Kot poseben problem, ki nakazuje na moralne standarde in kompetenčne spore, se nakazuje prikaz izdajanja licenc za priredbo plesa. Ples je bil tudi priložnost za politični spopad.<br />
V devetem poglavju je predstavljena »kloaka nemoralnosti« - kino, kot je bil označen v naslovu članka v Slovencu leta 1919. Kot problematične je izpostavljeno predvajanje erotičnih vsebin na t. i. moških večerih. Pri tem velja opozoriti, da niso na teh večerih predvajali zgolj erotičnih vsebin. Kljub znani ponudbi med ljubljanskimi časopisi ni zaslediti nikakršnega odklonilnega odnosa do moških večerov. Ob tem Polajnar opozori na stališče ponudnikov tovrstnih filmov, da je program projekcij odraz tržnega mehanizma povpraševanja in ponudbe. Opozori na kino Metropol, ki je veljal za kino stranke SLS. Kinematograf se je obnašal tržno in je predvajal filme vseh žanrov. Zaradi tega je Jeglič na projekcijo poslal ogleduha. Zaradi ocene slednjega, da predstave žalijo moralni čut, je Jeglič leta 1915 Slovencu in Rodoljubu pod grožnjo izobčenja prepovedal oglaševanje kino predstav.<br />
V zadnjem poglavju avtor zastavi ključne probleme morale, s katerimi se je soočala družba na Slovenskem. S tem Polajnar vzpostavi primerjalno dimenzijo med dvema različnima časovnima okviroma, katerih ločnica je vojna, ki je v dobršni meri pomenila konec moralne rigidnosti in absolutne tabuizacije spolnosti. Prva svetovna vojna je bila namreč prelomnica za moralo. Če je bila pred njo osrednja naloga preventiva, je po njej to mesto prevzela kurativa. Občutek dekadence, predvsem med mladimi, in občutek propadanja družbe sta sodobnike vodila do ocene, da je družba bolnik, ki potrebuje zdravljenje.<br />
Željko OsetIgor Zemljičhttp://www.blogger.com/profile/12702411494603316206noreply@blogger.com1Ljubljana, Slovenija46.0514263 14.50596550000000245.9654608 14.332610500000001 46.1373918 14.679320500000003tag:blogger.com,1999:blog-8015891785758473781.post-24413433912847584652011-12-23T14:12:00.000+01:002011-12-23T14:12:02.974+01:00Čestitka<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgycKDuKlTpMj-l0ubWHPyXsns7ztGLGaGg1UfiXqGVo7m_j1_LQHbTvtFHqHkPzIB2UxZfa8OqJtLYq_bi4RDDPiypERUFEAEIPzMeWutyjl00pjnDaHjolPkv87a0F6O4ORyDb8wB1INw/s1600/cestitka+002v3.JPG" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="640" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgycKDuKlTpMj-l0ubWHPyXsns7ztGLGaGg1UfiXqGVo7m_j1_LQHbTvtFHqHkPzIB2UxZfa8OqJtLYq_bi4RDDPiypERUFEAEIPzMeWutyjl00pjnDaHjolPkv87a0F6O4ORyDb8wB1INw/s640/cestitka+002v3.JPG" width="456" /></a></div>Igor Zemljičhttp://www.blogger.com/profile/12702411494603316206noreply@blogger.com9tag:blogger.com,1999:blog-8015891785758473781.post-28451650902731417712011-12-02T12:40:00.001+01:002011-12-02T12:41:40.441+01:00Jesenski seznam novosti knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino 2011/3<h2 align="center" style="text-align: center;"><span style="color: black;">Jesenski seznam novosti knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino</span></h2><h2 align="center" style="text-align: center;"><span style="color: black;">2011/3</span></h2><div class="MsoNormal"><br />
</div><a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="229"><b>229. </b></a>MURPHY, Edward Linedecker (ur.)<i>. Anthrohistory : unsettling knowledge, questioning discipline</i>. Ann Arbor: University of Michigan Press, 2011. 353 str., ilustr. ISBN 978-0-472-07135-7. ISBN 0-472-07135-1. ISBN 978-0-472-05135-9. ISBN 0-472-05135-0. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2922100" target="_blank">2922100</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="230"><b>230. </b></a>BATJEL, Franc<i>. 60 letnica Franceta Batjela obrtnika, podjetnika in lastnika "Tribune"</i>. Ljubljana: [Samozaložba], 1935. 86 str., ilustr. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=56810752" target="_blank">56810752</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="231"><b>231. </b></a>HOFFMANN, Peter<i>. Behind Valkyrie : German resistance to Hitler : documents</i>. Montréal: McGill-Queen's University Press, 2011. viii, 372 str. ISBN 978-0-7735-3769-9. ISBN 0-7735-3769-4. ISBN 978-0-7735-3770-5. ISBN 0-7735-3770-8. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2929780" target="_blank">2929780</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="232"><b>232. </b></a>BELEJ, Tina<i>. Kako so se družili : kulturno dogajanje in društva v Laškem od konca 19. stoletja in leta po drugi svetovni vojni</i>. Laško: samozal., 2011. 91 str., ilustr. ISBN 978-961-276-234-6. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=257718016" target="_blank">257718016</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="233"><b>233. </b></a>BEZIN, Erika, DOLHAR, Poljanka, KAFOL, Martina (ur.), TRETJAK, Mitja (ur.)<i>. Kako lep je Trst : prvi slovenski vodnik po Trstu in okolici</i>. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 2011. 176 str., str. A-H, [8] str. barvnih pril., ilustr. ISBN 978-88-7174-137-6. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=4522988" target="_blank">4522988</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="234"><b>234. </b></a>BJELAJAC, Mile, KRIVOKAPIĆ-JOVIĆ, Gordana<i>. Prilozi iz naučne kritike - srpska istoriografija i svet : (uticaj jugoslovenske krize na stranu i domaću istoriografiju)</i>, (Biblioteka Studije i monografije, knj. 69). Beograd: Institut za noviju istoriju Srbije, 2011. 411 str. ISBN 978-86-7005-093-8. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=184115724" target="_blank">184115724</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="235"><b>235. </b></a>BOLJKOVAC, Josip<i>. Istina mora izaći van : sjećanja i zapisi prvog ministra unutarnjih poslova neovisne Hrvatske</i>. Zagreb: Golden marketing-Tehnička knjiga, 2009. 419 str., ilustr. ISBN 978-953-212-389-0. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=42795362" target="_blank">42795362</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="236"><b>236. </b></a>CASTRO, Fidel<i>. Razmišljanja druga Fidela : 2008-2010</i>. Beograd: Centar za razvoj odnosa Beograda i Havane, 2011. 2 zv. (362; 300 str.), č-b fotogr. ISBN 978-86-914875-0-8. ISBN 978-86-914875-1-5. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=7634974" target="_blank">7634974</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="237"><b>237. </b></a>CECOTTI, Franco, UMEK, Dragan<i>. Il tempo dei confini : atlante storico dell'Adriatico nord-orientale nel contesto europeo e mediterraneo 1748-2008</i>. Trieste: Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli Venezia Giulia, 2010. 222 str., ilustr., zvd. ISBN 978-88-904006-4-3. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2914932" target="_blank">2914932</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="238"><b>238. </b></a>CIUHA, Jože<i>. Kronika sedmih pozab</i>. V Ljubljani: Slovenska matica, 2005. 447 str. ISBN 961-213-141-4. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=220007936" target="_blank">220007936</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="239"><b>239. </b></a>COHEN, Stephen<i>. The victims return : survivors of the gulag after stalin</i>. London; New York: I. B. Tauris, 2011. 216 str., ilustr. ISBN 1-84885-848-5. ISBN 978-1-84885-848-0. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2929524" target="_blank">2929524</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="240"><b>240. </b></a>CVETKOVIĆ, Srđan<i>. Između srpa i čekića. 2, Politička represija u Srbiji 1953/1985</i>, (Biblioteka Posebna izdanja). 1. izd. Beograd: Službeni glasnik: Institut za savremenu istoriju, 2011. 707 str., ilustr. ISBN 978-86-519-1064-0. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=185826572" target="_blank">185826572</a>]<br />
<br />
<a name='more'></a><br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="241"><b>241. </b></a>GERVEREAU, Laurent (ur.)<i>. De l'unification a l'éclatement : l'espace yougoslave, un siecle d'histoire</i>, (Collection des publications de la BDIC). Nanterre: Musée d'histoire contemporaine-BDIC, 1998. 320 str., ilustr. ISBN 2-901658-58-X. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=112145664" target="_blank">112145664</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="242"><b>242. </b></a>MIKULIČ, Albin (ur.)<i>. Defending democratic Slovenia 1991</i>. Ljubljana: Ministry of Defence of Republic of Slovenia, Slovenian Armed Forces, Military Museum, 2006. 125 str., ilustr. ISBN 961-6436-05-8. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=228473600" target="_blank">228473600</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="243"><b>243. </b></a>GUEMUNDUR HÁLFDANARSON (ur.)<i>. Developing EU - Turkey dialogue : a Cliohworld reader</i>, (Creating a new historical perspective: EU and the wider world, 1). Pisa: Cliohworld, 2010. XIV, 273 S., Ilustr. ISBN 978-88-8492-809-2. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2919796" target="_blank">2919796</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="244"><b>244. </b></a>EBNER, Michael R.<i>. Ordinary violence in Mussolini's Italy</i>. New York: Cambridge University Press, 2011. xv, 288 str., ilustr. ISBN 978-0-521-76213-7. ISBN 0-521-76213-8. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2930292" target="_blank">2930292</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="245"><b>245. </b></a>SOLDANI, Simonetta (ur.)<i>. Enzo Collotti e l'Europa del Novecento</i>, (Biblioteca di storia, 11). Firenze: Firenze University Press, 2011. ix, 269 str. ISBN 978-88-6453-288-2. ISBN 88-6453-288-9. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2921076" target="_blank">2921076</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="246"><b>246. </b></a>GOMBAČ, Maja, GABRIČ, Aleš (ur.)<i>. Modni pele mele slovenske družbe med svetovnima vojnama</i>, (Zbirka Razpoznavanja, 13). Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2011. 384 str., ilustr. ISBN 978-961-6386-30-2. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=258134016" target="_blank">258134016</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="247"><b>247. </b></a>ZELIČ, Oskar Zoran (ur.)<i>. Grad Sevnica</i>. 1. izd. Sevnica: Društvo Trg, 2011. 367 str., ilustr. ISBN 978-961-269-422-7. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=255440896" target="_blank">255440896</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="248"><b>248. </b></a>GRIESSER PEČAR, Tamara<i>. Maribor/Marburg an der Drau : eine kleine Stadtgeschichte</i>. Wien; Köln; Weimar: Böhlau Verlag, 2011. 372 str., ilustr. ISBN 978-3-205-78720-4. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=1135749" target="_blank">1135749</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="249"><b>249. </b></a>HEIMANN, Mary<i>. Czechoslovakia : the state that failed</i>. New Haven: Yale University Press, 2011. XXI, 406 str., [8] str. pril., ilustr. ISBN 0-300-17242-7. ISBN 978-0-300-17242-3. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2921844" target="_blank">2921844</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="250"><b>250. </b></a>HOBSBAWM, Eric John Ernest<i>. Čas revolucije : Evropa 1789-1848</i>, (Zbirka Respublica, 2). 2. pregledana in dopolnjena izd. Ljubljana: Sophia, 2010. x, 432 str., ilustr. ISBN 978-961-6768-26-9. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=254164736" target="_blank">254164736</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="251"><b>251. </b></a>JANJETOVIĆ, Zoran<i>. Od "Internacionale" do komercijale : [popularna kultura u Jugoslaviji : 1945-1991]</i>, (Biblioteka Studije i monografije, knj. br. 70). Beograd: Institut za noviju istoriju Srbije, 2011. 305 str. ISBN 978-86-7005-094-5. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=184010252" target="_blank">184010252</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="252"><b>252. </b></a>JAZIĆ, Živojin<i>. Moj pogled na diplomatiju : (1957-2005)</i>. Beograd: Čigoja štampa: N. Jazić, 2010. 243 str., fotogr. ISBN 978-86-7558-787-3. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=180766476" target="_blank">180766476</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="253"><b>253. </b></a>JELINČIČ, Zorko, ROVŠČEK, Žarko (ur.)<i>. Živim v besedi : izbrana dela Zorka Jelinčiča</i>, (Knjižna zbirka Pričevanja). 1. izd. Trst: ZTT: = EST, 2011. ISBN 978-88-7174-132-1. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=4488940" target="_blank">4488940</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="254"><b>254. </b></a>KOS, Marija<i>. Stavbna dediščina mesta Kranja v arhivskem gradivu : razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Enote za Gorenjsko Kranj : [Galerija Prešernove hiše v Kranju]</i>. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2011. 56 str., ilustr. ISBN 978-961-6247-31-3. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=256980224" target="_blank">256980224</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="255"><b>255. </b></a>KOTNIK, Bertrand<i>. Zgodovina hiš južne Koroške. Knj. 15, Tržna občina Železna Kapla - Bela = Die Geschichte der Häuser in Südkärnten. Bd. 15, Marktgemeinde Eisenkappel -Vellach</i>. 1. izd. V Celovcu: Mohorjeva: = Hermagoras, 2011. 126 str., ilustr. ISBN 978-3-7086-0608-8. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=257061632" target="_blank">257061632</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="256"><b>256. </b></a>KOVAČIČ, Metka<i>. Znani Laščani</i>. Laško: Občinska matična knjižnica, 1994. 138 str., ilustr. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=44704512" target="_blank">44704512</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="257"><b>257. </b></a>KULJIĆ, Todor<i>. Sećanje na titoizam : između diktata i otpora</i>. Beograd: Ćigoja, 2011. 267 str., ilustr. ISBN 978-86-7558-823-8. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=184844812" target="_blank">184844812</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="258"><b>258. </b></a>LALEVIĆ, Predrag<i>. S Titom po svetu</i>, (Biblioteka Posebna izdanja). Beograd: Službeni glasnik, 2011. 201 str., ilustr. ISBN 978-86-519-0791-6. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=181745420" target="_blank">181745420</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="259"><b>259. </b></a>LEDDA, Paolo<i>. Tanto freddo, tanta fame, tanta paura : la storia di "Neri"</i>. Gradisca d'Isonzo: Centro isontino di ricerca e documentazione storica e sociale "Leopoldo Gasparini", 2011. 181 str., ilustr. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2930804" target="_blank">2930804</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="260"><b>260. </b></a>LEVIN, Michael<i>. Political thought in the age of revolution, 1776-1848 : Burke to Marx</i>, (European culture and society). Basingstoke; New York: Palgrave Macmillan, 2011. xv, 217 str. ISBN 978-0-230-27210-1. ISBN 0-230-27210-X. ISBN 0-230-27211-8. ISBN 978-0-230-27211-8. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2913652" target="_blank">2913652</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="261"><b>261. </b></a><i>Pravila Okrajne bolniške blagajne v Ljubljani</i>. Ljubljana: Okrajna bolniška Blagajna, 1918. 54 str., [1] zganj. pril., tabele. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=76746240" target="_blank">76746240</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="262"><b>262. </b></a>MAČEK, Jože, JELOVŠEK, Edo<i>. Vrh nad Laškim skozi stoletja</i>. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba; Laško: Občina, 2010. 229 str., [16] str. barvnih pril. ISBN 978-961-218-917-4. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=252874752" target="_blank">252874752</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="263"><b>263. </b></a>MALLY, Eva, GABRIČ, Aleš (ur.)<i>. Slovenski odpor : Osvobodilna fronta slovenskega naroda od 1941-1945</i>, (Zbirka Razpoznavanja, 14). Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2011. 502 str., ilustr. ISBN 978-961-6386-32-6. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=258493184" target="_blank">258493184</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="264"><b>264. </b></a>MARCON, Loretta<i>. Kant e Leopardi : saggi</i>, (Strumenti e ricerche, 65). Napoli: Guida, 2011. 158 str. ISBN 978-88-6042-790-8. ISBN 88-6042-790-8. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2917236" target="_blank">2917236</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="265"><b>265. </b></a>MARIANETTI, Massimo<i>. Vivere, invecchiare ed essere vecchi : Kant e Christoph Wilhelm Hufeland</i>, (Biblioteca di "Studi kantiani", 9). Pisa: Istituti editoriali e poligrafici internazionali, 1999. 64 str. ISBN 88-8147-221-X. ISBN 978-88-8147-221-5. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2917492" target="_blank">2917492</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="266"><b>266. </b></a>MELIK, Jelka<i>. Osnove prava in pravne države za arhiviste</i>, (Publikacije Arhiva Republike Slovenije, Zbirka Priročniki, zv. 1). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2011. 188 str. ISBN 978-961-6638-20-3. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=258345728" target="_blank">258345728</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="267"><b>267. </b></a>MIKULIČ, Albin<i>. Rebels with a cause : national defence manoeuvre structure</i>. Ljubljana: RS Ministry of Defence, Slovenian Armed Forces, Military Museum, 2007. 215 str., ilustr. ISBN 978-961-228-081-9. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=234791424" target="_blank">234791424</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="268"><b>268. </b></a>BERGER, Stefan (ur.), LORENZ, Chris (ur.)<i>. Nationalizing the past : historians as nation builders in modern Europe</i>, (Writing the nation series, vol. 4). Houndmills; Basingstoke; Hampshire; New York: Palgrave Macmillan, 2010. XVI, 529 str. ISBN 978-0-230-23792-6. ISBN 0-230-23792-4. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=46542434" target="_blank">46542434</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="269"><b>269. </b></a>NIKOLIĆ, Kosta (ur.), PETROVIĆ, Vladimir (ur.)<i>. Od mira do rata : dokumenta Predsedništva SFRJ 1991. Tom 1, (Januar - mart 1991)</i>, (Biblioteka Jugoslovenska kriza, Edicija Dokumenta). Beograd: Institut za savremenu istoriju: Fond za humanitarno pravo, 2011. 475 str., ilustr. ISBN 978-86-7403-157-5. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=186855948" target="_blank">186855948</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="270"><b>270. </b></a>OGRIS, Tomaž<i>. Anisja : Zwangsarbeiterin in Kärnten : Erinnerungen = prisilna delavka na Koroškem : spomini</i>. Klagenfurt; Wien = Celovec; Dunaj: Drava, 2011. 327 str., ilustr. ISBN 978-3-85435-662-2. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=514665612" target="_blank">514665612</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="271"><b>271. </b></a>OSTI GUERRAZZI, Amedeo<i>. L''esercito italiano in Slovenia, 1941-1943 : strategie di repressione antipartigiana</i>, (Ricerche dell'Istituto storico germanico di Roma, 7). 1. ed. Roma: Viella, 2011. 165 str., ilustr., maps. ISBN 978-88-8334-497-8. ISBN 88-8334-497-9. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2919284" target="_blank">2919284</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="272"><b>272. </b></a>PANTELIĆ, Ivana<i>. Partizanke kao građanke : društvena emancipacija partizanki u Srbiji, 1945-1953</i>, (Biblioteka Studije i monografije, knj. 74). 1. izd. Beograd: Institut za savremenu istoriju; Evoluta, 2011. 219 str., fotogr. ISBN 978-86-7403-147-6. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=181278732" target="_blank">181278732</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="273"><b>273. </b></a>PARTLJIČ, Tone<i>. Hvala vam, bogovi, za te blodnje : [ljudje, kraji, dogodki v mojem življenju]</i>. Maribor: Litera, 2010. 345 str., [22] str. pril. ISBN 978-961-6780-29-2. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=65884673" target="_blank">65884673</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="274"><b>274. </b></a>ŠPEH, Rožana (ur.)<i>. 50 let župnije Marijinega prikazovanja Strunjan = 50. anniversario della Parrocchia di Strugnano : 1961-2011</i>. Strunjan = Strugnano: župnija Marijinega prikazovanja, 2011. 49 str., ilustr. ISBN 978-961-269-417-3. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=254872064" target="_blank">254872064</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="275"><b>275. </b></a>PIPES, Richard<i>. Kratka zgodovina ruske revolucije</i>, (Knjižna zbirka Koda). Ljubljana: Študentska založba, 2011. 522 str., ilustr. ISBN 978-961-242-397-1. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=258470912" target="_blank">258470912</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="276"><b>276. </b></a>DORNIK ŠUBELJ, Ljuba<i>. Prijatelj ali sovražnik? : dokumenti o stikih med Edom Brajnikom in Danom Shaikejem : (1944-1980)</i>, (Viri, št. 32). Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2011. 139 str., ilustr. ISBN 978-961-6143-34-9. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=257011456" target="_blank">257011456</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="277"><b>277. </b></a>PUNTIN, Maurizio<i>. Dei nomi dei luoghi : toponomastica storica del territorio di Monfalcone e del comune di Sagrado</i>. [Gradisca d'Isonzo]: Centro Isontino di ricerca e documentazione storica e sociale "Leopoldo Gasparini"; [Ronchi dei Legionari]: Slovensko kulturno rekreacijsko društvo "Jadro": = Associazione culturale ricreativa slovena [Jadro]; [Tržič]: Slovensko kulturno športno rekreacijsko društvo "Tržič": = Associazione culturale sportiva ricreativa slovena [Tržič], 2010. 301 str., ilustr. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=4417004" target="_blank">4417004</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="278"><b>278. </b></a>ROSANO, Raffaele<i>. Comandante di bande irregolari, La banda Uolisó (Wallisó)</i>. 1a ed. Collegno (TO): Roberto Chiaromonte, 2008. 195 str., ilustr. ISBN 978-88-95721-06-4. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=4456172" target="_blank">4456172</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="279"><b>279. </b></a>ROSANO, Raffaele<i>. Comandante di bande irregolari, La Bela garda : Milizia volontaria anticomunista</i>. 1a ed. Collegno (TO): Roberto Chiaromonte, 2008. 351 str., ilustr. ISBN 978-88-95721-06-4. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=4456428" target="_blank">4456428</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="280"><b>280. </b></a>RULITZ, Florian Thomas<i>. Die Tragödie von Bleiburg und Viktring : Partisanengewalt in Kärnten am Beispiel der antikommunistischen Flüchtlinge im Mai 1945</i>. Klagenfurt; Laibach; Wien: Hermagoras = Celovec; Ljubljana; Dunaj: Mohorjeva, cop. 2011. 420 str., ilustr., zvd. ISBN 978-3-7086-0616-3. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=7570206" target="_blank">7570206</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="281"><b>281. </b></a>GOVEK, Uroš (ur.)<i>. Simon Kukec, podjetnik, pivovar in hmeljar : 1838-1910 : ob stoletnici njegove smrti</i>. Žalec: ZKŠT - Zavod za kulturo, šport in turizem, 2010. 23 str., ilustr. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=252815616" target="_blank">252815616</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="282"><b>282. </b></a>IVANIČ, Martin (ur.)<i>. Slovenika : slovenska nacionalna enciklopedija</i>. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011. 2 zv., ilustr. ISBN 978-961-01-1364-5. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=257461504" target="_blank">257461504</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="283"><b>283. </b></a>STOPAR, Ivan<i>. Najlepši slovenski dvorci</i>. 1. izd. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2011. 336 str., ilustr. ISBN 978-961-231-823-9. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=256599040" target="_blank">256599040</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="284"><b>284. </b></a>STOPAR, Ivan<i>. Podoba Slovenije : vedute Slovenije v 17. in 18. stoletju</i>, (Zbirka Slovenska kulturna dediščina). 1. izd. Ljubljana: Viharnik, 2011. 104 str., ilustr. ISBN 978-961-6057-82-0. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=257519360" target="_blank">257519360</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="285"><b>285. </b></a>ŠKERJANEC, Martin<i>. Imenik vojnikov ljubljanske pehote 17 po prevratu leta 1918</i>. Ljubljana: [M. Škerjanec], 1919. 103 cm. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=87401984" target="_blank">87401984</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="286"><b>286. </b></a>THUM, Gregor<i>. Uprooted : how Breslau became Wrocĺaw during the century of expulsions</i>. Princeton [N.J.]: Princeton University Press, 2011. xl, 508 str., ilustr. ISBN 978-0-691-14024-7. ISBN 0-691-1-4024-3. ISBN 978-0-691-15291-2. ISBN 0-691-15291-8. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2930036" target="_blank">2930036</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="287"><b>287. </b></a>MANOJLOVIĆ PINTAR, Olga (ur.)<i>. Tito - viđenja i tumačenja</i>. Beograd: Institut za noviju istoriju Srbije: Arhiv Jugoslavije, 2011. 862 str., ilustr. ISBN 978-86-7005-097-6. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=186781196" target="_blank">186781196</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="288"><b>288. </b></a>TRANG, Charles<i>. Totenkopf archives</i>. Bayeux: Heimdal, 2011. 286 str., ilustr. ISBN 978-2-84048-267-3. ISBN 2-84048-267-3. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2929268" target="_blank">2929268</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="289"><b>289. </b></a>PAPPUCIA, Fulvio (ur.), CECOTTI, Franco (ur.)<i>. Un' epoca senza rispetto : antologia sulla questione adriatica tra '800 e primo '900</i>. Trieste: Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli Venezia Giulia, 2010. 331 str., ilustr. ISBN 978-88-904006-5-0. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2930548" target="_blank">2930548</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="290"><b>290. </b></a>URBAR, Bogdan<i>. Sto let komunalne dejavnosti na ožjem notranjskem : (oris 100 let delovanja Javnega podjetja Komunala Cerknica)</i>. Cerknica: Javno podjetje Komunala Cerknica, 2011. 86 str., ilustr. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2914676" target="_blank">2914676</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="291"><b>291. </b></a>WEISS, Jernej<i>. Hans Gerstner : (1851-1939) : življenje za glasbo</i>. Maribor: Litera: Pedagoška fakulteta, 2010. 209 str., ilustr. ISBN 978-961-6780-33-9. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=66171649" target="_blank">66171649</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="292"><b>292. </b></a>VELIKONJA, Petra (ur.)<i>. Zgodovinski pregled šolstva v Laškem</i>. Laško: Osnovna šola Primoža Trubarja, 2010. 82 str., ilustr. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=1008060" target="_blank">1008060</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="293"><b>293. </b></a>ZLOBEC, Ciril<i>. Vse daljave niso daleč : italijanska srečanja slovenskega pesnika</i>. Trst: ZTT: = EST, 2011. 276 str., ilustr. ISBN 978-88-7174-139-0. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=4526572" target="_blank">4526572</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="294"><b>294. </b></a>ŽAGAR, Janja<i>. Služkinje v Ljubljani : diplomska naloga</i>. Ljubljana: [J. Žagar], 1984. 109 f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2864244" target="_blank">2864244</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="295"><b>295. </b></a>ŽERJAL, Drago, KALC, Aleksej<i>. Il dovere della memoria : una testimonianza sull'antifascismo sloveno nella Venezia Giulia</i>. Gradisca d'Isonzo: Centro isontino di ricerca e documentazione storica e sociale "Leopoldo Gasparini"; Gorizia: Fondazione, Sklad Dorče Sardoč, [s.a.]. 159 str., ilustr. ISBN 978-88-903422-3-3. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2062035" target="_blank">2062035</a>] <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="296"><b>296. </b></a>ŽIVOTIĆ, Aleksandar<i>. Jugoslavija, Albanija i velike sile : (1945-1961)</i>, (Biblioteka Vreme i priča). Beograd: Arhipelag: Institut za noviju istoriju Srbije, 2011. 740 str. ISBN 978-86-523-0011-2. ISBN 978-86-7005-096-9. [COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=184521484" target="_blank">184521484</a>] <br />
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;"><a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="t1"></a> <br />
<hr align="center" size="2" width="100%" /></div><h2>NASLOVNO KAZALO</h2><div class="MsoNormal"><br />
</div><ul style="color: black;" type="disc"><li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">50. anniversario della Parrocchia di Strugnano <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#274">274</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">60 letnica Franceta Batjela obrtnika, podjetnika in lastnika "Tribune" <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#230">230</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Anisja <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#270">270</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Anthrohistory <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#229">229</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Behind Valkyrie <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#231">231</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Comandante di bande irregolari. La banda Uolisó (Wallisó) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#278">278</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Comandante di bande irregolari. La Bela garda <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#279">279</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Czechoslovakia <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#249">249</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Čas revolucije <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#250">250</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">De l'unification a l'éclatement <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#241">241</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Defending democratic Slovenia 1991 <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#242">242</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Dei nomi dei luoghi <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#277">277</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Developing EU - Turkey dialogue <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#243">243</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Il dovere della memoria <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#295">295</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Enzo Collotti e l'Europa del Novecento <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#245">245</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">L''esercito italiano in Slovenia, 1941-1943 <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#271">271</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Die Geschichte der Häuser in Südkärnten <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#255">255</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Grad Sevnica <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#247">247</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Hans Gerstner <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#291">291</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Hvala vam, bogovi, za te blodnje <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#273">273</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Il tempo dei confini <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#237">237</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Imenik vojnikov ljubljanske pehote 17 po prevratu leta 1918 <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#285">285</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Istina mora izaći van <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#235">235</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Između srpa i čekića. 2, Politička represija u Srbiji 1953/1985 <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#240">240</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Jugoslavija, Albanija i velike sile <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#296">296</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Kako lep je Trst <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#233">233</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Kako so se družili <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#232">232</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Kant e Leopardi <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#264">264</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Kratka zgodovina ruske revolucije <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#275">275</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Kronika sedmih pozab <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#238">238</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Maribor/Marburg an der Drau <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#248">248</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Modni pele mele slovenske družbe med svetovnima vojnama <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#246">246</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Moj pogled na diplomatiju <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#252">252</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Najlepši slovenski dvorci <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#283">283</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Nationalizing the past <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#268">268</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Od "Internacionale" do komercijale <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#251">251</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Od mira do rata. Tom 1, (Januar - mart 1991) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#269">269</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Ordinary violence in Mussolini's Italy <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#244">244</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Osnove prava in pravne države za arhiviste <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#266">266</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Partizanke kao građanke <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#272">272</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">50 let župnije Marijinega prikazovanja Strunjan <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#274">274</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Podoba Slovenije <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#284">284</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Political thought in the age of revolution, 1776-1848 <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#260">260</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Pravila Okrajne bolniške blagajne v Ljubljani <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#261">261</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Prijatelj ali sovražnik? <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#276">276</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Prilozi iz naučne kritike - srpska istoriografija i svet <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#234">234</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Razmišljanja druga Fidela <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#236">236</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Rebels with a cause <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#267">267</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">S Titom po svetu <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#258">258</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Sećanje na titoizam <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#257">257</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Simon Kukec, podjetnik, pivovar in hmeljar <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#281">281</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Slovenika <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#282">282</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Slovenski odpor <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#263">263</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Služkinje v Ljubljani <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#294">294</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Stavbna dediščina mesta Kranja v arhivskem gradivu <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#254">254</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Sto let komunalne dejavnosti na ožjem notranjskem <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#290">290</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Tanto freddo, tanta fame, tanta paura <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#259">259</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Tito - viđenja i tumačenja <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#287">287</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Totenkopf archives <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#288">288</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Die Tragödie von Bleiburg und Viktring <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#280">280</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Un' epoca senza rispetto <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#289">289</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Uprooted <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#286">286</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">The victims return <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#239">239</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Vivere, invecchiare ed essere vecchi <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#265">265</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Vrh nad Laškim skozi stoletja <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#262">262</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Vse daljave niso daleč <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#293">293</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Zgodovina hiš južne Koroške. Knj. 15, Tržna občina Železna Kapla - Bela. Bd. 15, Marktgemeinde Eisenkappel -Vellach <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#255">255</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Zgodovinski pregled šolstva v Laškem <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#292">292</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Znani Laščani <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#256">256</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;">Živim v besedi <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#253">253</a> </li>
</ul><span style="color: black;"> </span> <br />
<div align="center" class="MsoNormal" style="color: black; text-align: center;"><a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=2845165090273141771&from=pencil" name="t2"></a> <br />
<hr align="center" size="2" width="100%" /></div><h2 style="color: black;">IMENSKO KAZALO</h2><div class="MsoNormal" style="color: black;"> (mit) glej Tretjak, Mitja </div><ul type="disc"><li class="MsoNormal" style="color: black;">(pd) glej Dolhar, Poljanka </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">-žr- glej Rovšček, Žarko </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">A. G. glej Gabrič, Aleš (1963-) </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">A. Ga. glej Gabrič, Aleš (1963-) </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">A. Gabrič glej Gabrič, Aleš (1963-) </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Avsenak, Mirko (1905-1983, prevajalec) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#250">250</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Bakoš, Nataša Simonovič glej Simonovič Bakoš, Nataša </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Bakoš, Nataša Simonovič- glej Simonovič Bakoš, Nataša </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Balbi, Damjan (fotograf) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#233">233</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Barbo, Matjaž (pisec recenzij) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#291">291</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Batjel, Franc <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#230">230</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Belej, Tina <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#232">232</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Berger, Stefan (1964-, urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#268">268</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Bezin, Erika <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#233">233</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Bjelajac, Mile <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#234">234</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Bjelajac, Mile S. glej Bjelajac, Mile </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Boljkovac, Josip <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#235">235</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Brajko, Eros (fotograf) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#274">274</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Brinc, Darija (prevajalec) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#242">242</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Brinc, Darja glej Brinc, Darija </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">C.Z. glej Zlobec, Ciril </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Castro Ruz, Fidel glej Castro, Fidel </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Castro, Fidel <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#236">236</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Cecotti, F. glej Cecotti, Franco </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Cecotti, Franco <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#237">237</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Cecotti, Franco (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#289">289</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Ciuha, Jože <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#238">238</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Cohen, Stephen <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#239">239</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Cvetković, Srđan <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#240">240</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Derman Zadravec, Tamara glej Derman-Zadravec, Tamara </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Derman-Zadravec, Tamara (prevajalec) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#242">242</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Dolhar, Poljanka (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#233">233</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Dornik Šubelj, Ljuba (avtor, urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#276">276</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Dornik-Šubelj, Ljuba glej Dornik Šubelj, Ljuba </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Duca, Renato (avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#277">277</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Ebner, Michael R. (1972-) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#244">244</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Eseničnik, T. glej Jeseničnik, Tomo </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Eseničnik, Tomo glej Jeseničnik, Tomo </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Frece, Biljana (mentor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#256">256</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Gabrič, Aleš (1963-, urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#246">246</a>, <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#263">263</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Garbajs, Marjan (fotograf) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#267">267</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Gerbajs, Marjan glej Garbajs, Marjan </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Germani, Lucia (avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#277">277</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Gervereau, Laurent (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#241">241</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Gombač, Maja <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#246">246</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Govek, Uroš (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#281">281</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Grbajs, Marjan glej Garbajs, Marjan </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Griesser Pečar, Tamara <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#248">248</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">GuEmundur Hálfdanarson (1956-, urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#243">243</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Heimann, Mary <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#249">249</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Hobsbaum, Erik glej Hobsbawm, Eric John Ernest (1917-) </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Hobsbaum, Erik J. glej Hobsbawm, Eric John Ernest (1917-) </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Hobsbawm, Eric John Ernest (1917-) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#250">250</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Hoffmann, Peter (1930-, avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#231">231</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">I. S. glej Stopar, Ivan (1929-) </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">I. St. glej Stopar, Ivan (1929-) </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Ilich, Maja glej Gombač, Maja </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Ivanič, Martin (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#282">282</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">J. Ža. glej Žagar, Janja (1961-) </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Janjetović, Zoran (1967-) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#251">251</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Janša, Ivan glej Janša, Janez (1958-) </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Janša, Janez (1958-, avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#267">267</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Jazić, Nevenka (založnik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#252">252</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Jazić, Živoin glej Jazić, Živojin </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Jazić, Živojin <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#252">252</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Jelinčič, Z. glej Jelinčič, Zorko </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Jelinčič, Zorko <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#253">253</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Jelovšek, Edo (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#262">262</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Jeseničnik, T. glej Jeseničnik, Tomo </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Jeseničnik, Tomo (fotograf) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#283">283</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Jović, Gordana Krivokapić- glej Krivokapić-Jović, Gordana </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Jović, Gordana S. Krivokapić- glej Krivokapić-Jović, Gordana </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Ka., A. glej Kalc, Aleksej </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Kafol, Martina (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#233">233</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Kajič, Mojca (mentor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#256">256</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Kalc, Aleksej (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#295">295</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Kalc, Aleksej (prevajalec) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#295">295</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Kalc, Aleksij glej Kalc, Aleksej </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Karničar, Ludvik (avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#255">255</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Karničar, Ludwig glej Karničar, Ludvik </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Kastro, Fidel glej Castro, Fidel </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Klemenčič, M. glej Klemenčič, Matej </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Klemenčič, Matej (pisec recenzij) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#247">247</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Kos, Marija (1963-) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#254">254</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Kosuta, Miran glej Košuta, Miran </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Košuta, Miran (avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#293">293</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Kotnik, Bertrand <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#255">255</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Kovačič, Metka (1954-) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#256">256</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">KP glej Kuret, Primož (1935-) </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Krivokapić, Gordana glej Krivokapić-Jović, Gordana </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Krivokapić-Jović, Gordana (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#234">234</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Krivokapić-Jović, Gordana S. glej Krivokapić-Jović, Gordana </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Krušelj, Željko (prireditelj) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#235">235</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Kukec, Simon (1838-1910, oseba ali ustanova, ki ji je knjiga (rokopis) posvečena) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#281">281</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Kuljić, Todor <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#257">257</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Kuret, P. glej Kuret, Primož (1935-) </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Kuret, Primož (1935-, avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#291">291</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">L. D. Š. glej Dornik Šubelj, Ljuba </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Lalević, Predrag <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#258">258</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Lanko, Romas glej Lauko, Tomaž </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Lauko, Tomaš glej Lauko, Tomaž </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Lauko, Tomaž (fotograf) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#284">284</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Lavko, Tomaž glej Lauko, Tomaž </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Ledda, Paolo (1965-) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#259">259</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Levin, Michael <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#260">260</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Ljubljana. Okrajna bolniška blagajna <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#261">261</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Lorenz, Chris (1950-, urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#268">268</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">M. Bbo. glej Barbo, Matjaž </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">M. Gar. glej Garbajs, Marjan </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">M. Kl. glej Klemenčič, Matej </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Macek, J. glej Maček, Jože (1929-) </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Maček, J. glej Maček, Jože (1929-) </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Maček, Jože (1929-) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#262">262</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Majzelj, Maja (prevajalec) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#247">247</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Mally, Eva <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#263">263</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Manojlović Pintar, Olga (1966-, glavni in odgovorni urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#287">287</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Marcon, Loretta (1950-) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#264">264</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Marianetti, Massimo <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#265">265</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Matiussi, Dario glej Mattiussi, Dario </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Mattiussi, Dario (avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#277">277</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Medved, Ivan (fotograf) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#232">232</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Meku, Pavel glej Merku, Pavle </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Melik, Jelka <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#266">266</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Merku, Pavle (avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#277">277</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Mikulič, Albin <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#267">267</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Mikulič, Albin (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#242">242</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">MK glej Klemenčič, Matej </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Mucci, Carlo (avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#277">277</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Mucci, Karlo glej Mucci, Carlo </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Mučič, Karlo glej Mucci, Carlo </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Murphy, Edward Linedecker (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#229">229</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Nikolić, Kosta (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#269">269</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Ogris, T. glej Ogris, Tomaž (1946-) </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Ogris, Thomas glej Ogris, Tomaž (1946-) </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Ogris, Tomaž (1946-) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#270">270</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Ogris, Tomi glej Ogris, Tomaž (1946-) </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Ojsteršek, Peter (fotograf) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#232">232</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Osnovna šola Primoža Trubarja (Laško) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#292">292</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Osti Guerrazzi, Amedeo (1967-) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#271">271</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">P. K. glej Kuret, Primož (1935-) </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">P. Ku. glej Kuret, Primož (1935-) </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Pantelić, Ivana <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#272">272</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Pappucia, Fulvio (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#289">289</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Partlič, Tone glej Partljič, Tone </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Partljič, T. glej Partljič, Tone </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Partljič, Tone <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#273">273</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Pavlič, Matej (1978-, fotograf) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#274">274</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Pecar, Tamara glej Griesser Pečar, Tamara </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Pecar, Tamara Griesser- glej Griesser Pečar, Tamara </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Pečar, Tamara glej Griesser Pečar, Tamara </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Pečar, Tamara Griesser glej Griesser Pečar, Tamara </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Pečar, Tamara Griesser- glej Griesser Pečar, Tamara </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Pedroja, Kristin (prevajalec) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#242">242</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Perko, Marija (1963-) glej Kos, Marija (1963-) </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Petrović, Vladimir (1979, urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#269">269</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Pipes, Richard <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#275">275</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Pohl, Heinz D. glej Pohl, Heinz Dieter </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Pohl, Heinz Dieter (avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#255">255</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Pohl, Heinz-Dieter glej Pohl, Heinz Dieter </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Puntin, Maurizio <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#277">277</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Rosano, Raffaele (1900-) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#278">278</a>, <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#279">279</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Rovšček, Žarko (urednik, avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#253">253</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Rulitz, Florian Thomas <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#280">280</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Ruz, Fidel Castro glej Castro, Fidel </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Selinovska, Nada (prevajalec) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#236">236</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Simonovič Bakoš, Nataša (prevajalec) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#242">242</a>, <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#267">267</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Simonovič, Nataša glej Simonovič Bakoš, Nataša </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Simonovič-Bakoš, Nataša glej Simonovič Bakoš, Nataša </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Smrtnik, Franc Jožef (avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#255">255</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Soldani, Simonetta (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#245">245</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Srpic, Anna Maria Vinci glej Vinci, Anna Maria </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Stojko, Tone (fotograf) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#267">267</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Stopar, Ivan (1929-) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#283">283</a>, <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#284">284</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Škerjanec, Martin <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#285">285</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Špeh, Rožana (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#274">274</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Šubelj, Ljuba Dornik glej Dornik Šubelj, Ljuba </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Šubelj, Ljuba Dornik- glej Dornik Šubelj, Ljuba </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Thum, Gregor (1967-) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#286">286</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">tp glej Partljič, Tone </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Trang, Charles <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#288">288</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Tretjak, Mitja (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#233">233</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Trnkocij, Ubald glej Trnkoczy, Ubald </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Trnkoczy, Ubald (fotograf) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#274">274</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Trnkozy, Ubald glej Trnkoczy, Ubald </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Umek, Dragan (avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#237">237</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Urbar, Bogdan <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#290">290</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Vekarić, Vatroslav (avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#252">252</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Velikonja, Petra (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#292">292</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Vereginella, Marta glej Verginella, Marta </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Verginella, Marta (pisec recenzij) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#295">295</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Veriginella, Marta glej Verginella, Marta </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Vichi, Vasco (avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#278">278</a>, <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#279">279</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Villalobos, Mary Jo (prevajalec) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#242">242</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Vinci Srpic, Anna Maria glej Vinci, Anna Maria </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Vinci, Anna Maria <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#295">295</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Vinci, Annamaria glej Vinci, Anna Maria </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Vrabec, Boris (fotograf) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#262">262</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Weiss, Jernej <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#291">291</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Zadravec, Dejan (pisec recenzij) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#247">247</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Zadravec, Tamara Derman glej Derman-Zadravec, Tamara </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Zdolšek, Franc (avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#232">232</a>, <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#262">262</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Zelič, Oskar Zoran (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#247">247</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Zlobec, Ciril <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#293">293</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Znidaršič, Joco (1938-) glej Žnidaršič, Joco (1938-) </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Znidaršić, Joco glej Žnidaršič, Joco (1938-) </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Žagar, J. glej Žagar, Janja (1961-) </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Žagar, Janja (1961-) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#294">294</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Žerjal, Drago <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#295">295</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;">Životić, Aleksandar (1981-) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#296">296</a> </li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo6; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><span style="color: black;">Žnidaršič, Joco (1938-, fotograf) </span><a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#267" style="color: black;">267</a> </li>
</ul>Igor Zemljičhttp://www.blogger.com/profile/12702411494603316206noreply@blogger.com1Ljubljana, Slovenija46.0514263 14.50596550000000245.9654608 14.332610500000001 46.1373918 14.679320500000003tag:blogger.com,1999:blog-8015891785758473781.post-897167497805327622011-11-15T08:01:00.001+01:002011-12-02T10:34:29.555+01:00Vojmir Tavčar: Polom. Tržaška kreditna banka – Zgodba o uspehu z žalostnim koncem<b><span style="font-family: "Calibri","sans-serif"; font-size: 11pt; line-height: 115%;">Aleksander Lorenčič </span></b><br />
<b><span style="font-family: "Calibri","sans-serif"; font-size: 11pt; line-height: 115%;">Vojmir Tavčar: Polom. Tržaška kreditna banka – Zgodba o uspehu z žalostnim<br />
koncem, Narodna in študijska knjižnica, Trst 2011, 437 strani.</span></b><br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><br />
</div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhyAm501sMHrOxgqpN0VHSZSX_et8vjob0u_kkewZcIDB5UF6pi40pDSeNc6yGPl1-6kNEjCXkGK9WzJzD0CdggkYKVBbnLTrVVmdHAhPtj-BaZaf8CT-bX0AJIvFKACxWjc3TaKiJxbosM/s1600/polom.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"></a><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhyAm501sMHrOxgqpN0VHSZSX_et8vjob0u_kkewZcIDB5UF6pi40pDSeNc6yGPl1-6kNEjCXkGK9WzJzD0CdggkYKVBbnLTrVVmdHAhPtj-BaZaf8CT-bX0AJIvFKACxWjc3TaKiJxbosM/s1600/polom.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhyAm501sMHrOxgqpN0VHSZSX_et8vjob0u_kkewZcIDB5UF6pi40pDSeNc6yGPl1-6kNEjCXkGK9WzJzD0CdggkYKVBbnLTrVVmdHAhPtj-BaZaf8CT-bX0AJIvFKACxWjc3TaKiJxbosM/s320/polom.jpg" width="186" /></a></div><span style="font-family: "Calibri","sans-serif"; font-size: 11pt; line-height: 115%;"> </span><span style="font-family: "Calibri","sans-serif"; font-size: 11pt; line-height: 115%;">Leta 1947 v Trstu rojeni Vojmir Tavčar se je kot novinar pri Primorskem dnevniku do upokojitve leta 2007 ukvarjal predvsem z družbenimi problemi in z italijansko politiko. Poleg spremljanja problematike narkomanstva in prestopništva ter ukvarjanja z novejšo zgodovino je veliko pisal tudi o dnevnopolitičnem dogajanju in o pojavu terorizma v Italiji. Leta 1976 je za Primorski dnevnik poročal o posledicah potresa v Beneški Sloveniji, leto pozneje pa je s skupino tržaških novinarjev ob mednarodnem shodu psihiatrov skrbel za bilten »Il circuito del controllo«. V osemdesetih letih dvajsetega stoletja je pri časopisni agenciji Alpe Adria skrbel za obveščanje italijanskih medijev o življenju, delu in ciljih slovenske manjšine v Italiji. Leta 1982 je prejel priznanje Društva novinarjeva Slovenije. Na začetku devetdesetih let je bil odgovorni urednik Primorskega dnevnika, od novembra 1992 do leta 1995 pa dopisnik iz Rima za Primorski dnevnik in Republiko. Je tudi sourednik dvojezičnih publikacij o Egonu Krausu in o zgodovini Padrič Utrip pod gričem – La vita sotto il colle. Tavčarjeva knjiga »Polom. Tržaška kreditna banka – Zgodba o uspehu z žalostnim<br />
koncem«, ki je izšla leta 2011 pod okriljem tržaške Narodne in študijske Prispevki za novejšo zgodovino LI - 2/2011 189 knjižnice, je posvečena zgodovini Tržaške kreditne banke (dalje TKB) od ustanovitve prek krize do likvidacije. Obsega 437 strani in ob spremni besedi, seznamu kratic, navedbi virov in literature vsebuje tri glavne dele. Tavčarjevo strokovno delo temelji na arhivskem gradivu, na dokumentih sodne preiskave in procesa, na pričanju nekaterih bivših uslužbencev banke in na časopisnih poročilih. Avtor je celotno dogajanje skušal postaviti v zgodovinski okvir. Opisuje pritiske iz Italije in Slovenije, ki jim je bila izpostavljena TKB, obenem pa opozarja na napake vodstva banke in vodstva tako imenovanega organiziranega gospodarstva. Knjigi dajejo dodatno težo tabelarni prikazi in obsežno fotografsko gradivo. V prvem delu avtor osvetli prve korake, rast in padec TKB. Drugi del vsebuje številne intervjuje z ljudmi, ki so bili na tak ali drugačen način povezani z delovanjem banke (npr. intervju s članom upravnega sveta, z deželnim svetnikom, s predsednikom Slovenske kulturno-gospodarske zveze, z generalnim direktorjem banke, z guvernerjem Banke Slovenije itd.). V zadnjem poglavju drugega dela avtor strne misli in ugotovitve, ki, kot pravi, »nočejo biti absolutna resnica, ampak samo vtisi novinarja, ki se je »pregrizel« skozi kopico sodnega in drugega arhivskega gradiva in ki je govoril z nekaterimi od takratnih upravnikov in uslužbencev TKB kot tudi z vidnimi predstavniki političnega in gospodarskega dogajanja«. V tretjem delu med drugim najdemo najpomembnejša pričanja v procesu o zadevi TKB, razsodbi sodnika Truncellita in sodni poziv likvidatorjem upraviteljem. Na koncu zadnjega dela je priložen še seznam osebja banke in članov upravnih svetov ter nadzornih odborov. TKB je okenca svojega sedeža odprla 12. oktobra leta 1959. Dobri dve leti po ustanovni skupščini 22. julija leta 1957, kar je bila posledica zamud pri gradnji. </span><br />
<br />
<a name='more'></a><br />
<span style="font-family: "Calibri","sans-serif"; font-size: 11pt; line-height: 115%;"> Začetno glavnico so poleg ustanovnih članov vplačali tudi nekateri tržaški podjetniki in zasebniki. Kot piše Tavčar, je del glavnice prišel kot vojna odškodnina in kot pomoč iz Slovenije, del kapitala pa je prišel iz privatnega sektorja. Poslovanje je bilo na začetku skromno, a je postopoma raslo in krog strank se je počasi večal. TKB je bila od ustanovitve sestavni del organiziranega (uporabljala sta se tudi izraza neprivatno ali družbeno) gospodarstva Slovencev v Italiji, saj je večina delničarjev spadala med zaupnike, ki so bili samo formalni lastniki delnic, ki so jim bile zaupane v varstvo. Za razvoj banke, katere poslovanje je bilo dolgo let omejeno samo na Tržaško, sta bili odločilni leti 1972 in 1976. Leta 1972 je banka pridobila prvo dovoljenje za poslovanje s tujino, štiri leta pozneje pa je bila priznana za »banca agente«, kar ji je omogočilo opravljanje vseh deviznih poslov. »Za banko, ki je hotela biti posrednica med italijanskim trgom in slovenskim oziroma jugoslovanskim zaledjem, je bila ta pridobitev odločilna,« piše avtor. V drugi polovici sedemdesetih in v osemdesetih letih dvajsetega stoletja so cveteli posredniški trgovski posli. Poleg tržaškega avtonomnega računa, ki je bil odprt v Italiji, je obstajal še goriški avtonomni račun, ki ga je neposredno vodila Banka Slovenije, partnerka Banke Italije. Omenjena računa sta bila za Jugoslavijo okno v Evropo in svet (prosta blagovna menjava). Poslovanje na obeh računih je vplivalo na pospešitev rasti zamejskega gospodarstva in stopnja zaposlenosti slovenske manjšine je v tej dobi dosegla najvišjo raven. Veliko je k rasti banke pripomogla tudi pridobitev izplačevanja italijanskih državnih pokojnin jugoslovanskim državljanom. S to storitvijo je banka začela leta 1988, do te vrste pokojnine pa so bili upravičeni jugoslovanski državljani, ki so bili do konca druge svetovne vojne italijanski državljani. Ocena<br />
inšpekcije Banke Italije, ki je obiskala TKB leta 1991, je bila kritična in je opozorila na vrsto pomanjkljivosti v poslovanju banke. Kljub temu da je bila banka ustanovljena z mednarodnim sporazumom, da je bila banka slovenske manjšine in da je imela pomembno vlogo predvsem v blagovnem prometu z vzhodnoevropskimi<br />
državami, so napotki inšpektorjev izražali željo, »da bi se banka z boljšo organizacijo utrdila in da bi bilo njeno poslovanje še bolj učinkovito«. Po tem poročilu se je upravni svet odločil za dokapitalizacijo. Ena od teh se je po letu 1991 zgodila tudi leta 1992, ko je bil kapital znova povišan za 50 milijard tedanjih lir. Povišanje naj bi izpeljali v dveh stopnjah. V prvi, leta 1992, so dvignili kapital na 35 milijard lir, v drugi, leta 1994, pa na 50 milijard lir. Ob osamosvojitvi Slovenije in uvedbi tržnega sistema so slovenski zamejski gospodarstveniki v Furlaniji - Julijski krajini ocenili, »da to ponuja možnost novega gospodarskega sodelovanja z matico in možnost naložb tudi v sami matični državi«. K temu jih je pripeljala tudi ugotovitev, da sta bili nemško in avstrijsko gospodarstvo zelo dinamični v izkoriščanju možnosti, ki jih je ponujala samostojna Slovenija, medtem ko je bila Italija sorazmerno previdna. Takšno razmišljanje je v Sloveniji naletelo na odpor in na pomisleke. Snovalce teh idej so v Sloveniji sprejeli kot »nevarne tuje konkurente«. Vendar po avtorjevem mnenju ni šlo samo za konkurenco. Po njegovem mnenju odnosi med slovenskimi pomladnimi strankami in Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo že od samega začetka niso bili idilični zaradi vezi, ki jih slednja imela z razpadlo jugoslovansko socialistično oblastjo. V nadaljevanju avtor omenja projekte Safti (zamejska finančna družba), ki so bili zelo napadani, najostrejša faza napada na Safti in<br />
na podjetja, ki so bila z njo povezana, pa je sovpadala z obdobjem orožarske afere v Slovenji. Potem ko sta si po inšpekciji Banke Italije leta 1991 upravni svet in direkcija TKB prizadevala, da bi dokapitalizirala banko tudi tako, da bi privabila nove zasebne vlagatelje in najela podrejeno »podrejeno posojilo« pri Banci Popolare di Brescia, ki je po takratnih pravilih veljala za kapital, in potem ko se je v Sloveniji začela prej omenjena medijska kampanja in gonja proti družbi Safti ter tako imenovani udbomafiji, se je leta 1994 zgodila inšpekcija Banke Italije v goriški Kmečki banki. Če je bila inšpekcija v tej banki nekako pričakovana, pa je bila ponovna inšpekcija tudi v TKB »prava strela z jasnega«. Kot beremo, so inšpekcije Banke Italije potekale skoraj sočasno v treh slovenskih bankah, »v katerih so v vodstvenih organih imeli večino levičarsko usmerjeni predstavniki manjšine«. Jasnih dokazov o tem, da je ponovna inšpekcija v TKB leta 1994 sodila v okvir širšega načrta o rušenju stebrov organiziranega gospodarstva Slovencev v Italiji, ni, nobenega dvoma pa po Tavčarjevem mnenju ni o tem, da je bila ponovna inšpekcija v banki posledica inšpekcije v Kmečki banki. Po mnenju šefa inšpekcijske službe Banke Italije je inšpekciji botrovala tudi ugotovitev, da so se med delničarji pojavljale osebe, ki so veljale za slamnate može finančne družbe Safti. Inšpekcijsko poročilo je bilo zelo kritično in tako v direkciji TKB kot tudi v vodstvu Safti so se bali, da bo Banka Italije odredila komisarsko upravo, saj bi to lahko bil prvi korak, po katerem bi slovenskim delničarjem postopno odvzeli upravo banke, nato pa še lastništvo. Generalni direktor TKB je v strahu pred tem iskal pomoč pri guvernerju Banke Slovenije in med drugim tudi pri Giuliu Camberju, enem od najvidnejših voditeljev tržaške desničarske Liste za Trst, ki je bil izvoljen v parlament. Slednji je za posredovanje v Rimu zahteval zajeten kup denarja. Ko je po inšpekciji leta 1994 Banka Italije odredila, naj TKB sprejme med svoje delničarje italijansko banko, ki bi prevzela vodilno vlogo, je to storila Banca Popolare di Brescia, ki pa ni dolgo ostala v Trstu. Kaplja čez rob za to so bila »nevknjižena jamstva«. Zanimivo je, da za celotni obseg neregistriranih jamstev celo slovenski člani zadnjega upravnega sveta niso vedeli. Zatem se je v napore za sanacijo banke vključilo tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje, a žal neuspešno. Z odlokom Zakladnega ministrstva z dne 8. oktobra 1996 sta bila razpuščena upravni svet in nadzorni odbor TKB, sočasno so bila preklicana vsa pooblastila tudi vodstvenemu osebju in funkcionarjem. Uvedena je bila komisarska uprava in stvari so zatem šle samo še navzdol. 21. novembra 1996 je banka s strani italijanskega ministra za gospodarstvo dobila preklic za poslovanje in uvedena je bila njena prisilna<br />
upravna likvidacija. Likvidacijski postopek še sicer leta 2010 ni bil končan. Nekateri celo menijo, da se, dokler ne bo palača na Oberdanovem trgu, ki jo je banka svoj čas kupila, da bi tam uredila svoj novi sedež, prodana, postopek likvidacije ne more skleniti. Sodna preiskava o zadevi TKB je trajala nekaj let, a »od<br />
začetnih hudih obtožb ni ostalo veliko na koncu postopka«. Leta 2002 je bil namreč korenito spremenjen zakonski okvir in med drugim je bilo z njim odpravljeno kaznivo dejanje prikazovanja lažnih bilanc. Slednje je po novem postalo le administrativni prekršek, tako da za to dejanje ni bila več zagrožena zaporna<br />
kazen, ampak le denarna globa. To pa je po oceni tožilca Tita »olajšalo pristop k alternativnim sodnim postopkom, kot so dogovorne kazni (paktiranje)«. Vzroki, ki so banko v sredini devetdesetih let pahnili v krizo in končni propad, so številni. Eden od njih je vsekakor tudi razpad SFRJ. Z njim se je delokrog in delovanje banke v Italiji razširil, kar je bilo nujnost manjšine, saj bi sicer, kot je menil nekdanji generalni direktor banke Vito Svetina, njeno gospodarstvo tvegalo, da bi ga upad prometa v Jugoslaviji zadušil. Po mnenju Svetine pa je to banki tudi koristilo, »saj bi bil njen razvoj zavrt, če bi v spremenjenjih razmerah ohranila videz manjšinske banke«. Tavčar vendarle razloge za preusmeritev na italijanski trg vidi tudi v politiki, med drugim je padec berlinskega zidu vplival na oslabitev moči Komunistične partije Italije. Posledično je Slovenska kulturno-gospodarska zveza iskala večjo oporo pri italijanski socialistični stranki in pri Krščanski demokraciji. Razloge za propad banke je mogoče iskati tudi v zahtevah Banke Italije, v spornih<br />
naložbah in posojilih, v nesprejetju s strani italijanskih oblasti in v napačnem odzivu slovenskih oblasti, ki se niso odločile za odkup TKB in so s tem »dovolile« prevzem italijanski banki Antoniana Veneta.1 Kot meni Vojmir Tavčar, bi »v tistem času za rešitev TKB lahko odločilno posredovala Slovenija, saj je Nova<br />
ljubljanska banka imela možnost, da odkupi del glavnice in da dokapitalizira TKB«, a slovenska vlada za to ni kazala interesa. Na tem mestu se mi zdi primerno omeniti odgovor dolgoletnega guvernerja Banke Slovenije, ki ga je dal v intervjuju, ki ga je mogoče prebrati v knjigi. Dejal je, »da je bila TKB glede na mednarodno kreditno pravo italijanska banka in je bila tako imenovana domača pravna oseba«, kar pomeni, da ni bila pod nobeno »ingerenco tuje države in da je bila z vidika kontrole pod popolno kontrolo Banke Italije in ne Banke Slovenije, ker je kapital v banki irelevanten za kontrolo banke«. Arhar je še dodal, da pa je glede na to, da je bila banka v lasti manjšine, vidik Slovenije do TKB vedno razumel kot skrb matične države Slovenije in da je, kot je njemu znano, vodstvo banke dejansko pri matici prek vlade in na koncu tudi prek državnega zbora dobiti materialno podporo za dokapitalizacjjo. Kot že omenjeno, te podpore ni dobila. Ne glede na vse nosi vsekakor del odgovornosti po avtorjevem mnenju tudi vodstvo banke, ki je storilo dve strateški napaki, in sicer niso predvideli možnosti tako hitrega razpada Jugoslavije<br />
in da bodo v Sloveniji »ostali osamljeni, pravzaprav tarča ostrih napadov«. Poleg tega je bilo tudi veliko napak v samem poslovanju banke. Posebej sporno je bilo dodeljevanje visokih (slabih) kreditov. TKB naj bi po poročilu inšpektorjev Banke Italije 13 strankam priznala visoke kredite, ki so presegali 15 odstotkov<br />
premoženja banke. Zanimiv je podatek, da je finančna družba oziroma skupina Safti imela precejšen delež glavnice banke in da jo je v upravnih telesih banke zastopalo več upravnikov. Pomenljiv je podatek, da naj bi omenjena družba imela v banki za 84,7 milijarde lir rizičnih kreditov. </span><br />
<span style="font-family: "Calibri","sans-serif"; font-size: 11pt; line-height: 115%;"> Tematika, ki jo obravnava knjiga »Polom. Tržaška kreditna banka – Zgodba o uspehu z žalostnim koncem«, bo vsekakor prispevala k osvetlitvi problematike TKB, a kot je zapisal Milan Pahor v spremni besedi knjige, ni rečeno, da je »s to knjigo celotna zadeva zaključena«, saj se bo morda še kdo našel, ki bo k vsemu napisanemu želel še kaj dodati. Kot lahko preberemo, »cilj knjige ni izzvati neke vrste izvensodnega procesa, ampak spodbuditi soočanje s tisto bližnjo preteklostjo, ki je ni mogoče enostavno pomesti pod preprogo«. Zlom TKB jeseni leta 1996 je za slovensko skupnost v Italiji pomenil tragičen in boleč trenutek, ki še po več kot 15 letih ni popolnoma pozabljen. Nasprotno, njegove posledice so še vedno občutne, o njem se še vedno krešejo mnenja in zato je knjiga Vojmirja Tavčarja izjemno dobrodošla, saj njen izid pomeni velik korak naprej k razumevanju nastanka, delovanja in bridkega konca banke.</span>Igor Zemljičhttp://www.blogger.com/profile/12702411494603316206noreply@blogger.com1Trst, Italija45.6535567 13.77846650000003645.5835992 13.663396000000036 45.723514200000004 13.893537000000036tag:blogger.com,1999:blog-8015891785758473781.post-79912972564882090002011-10-25T15:03:00.001+02:002011-10-25T15:04:17.428+02:00Teden prostega dostopa<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhKkceESEBlFaiaWjL2pHgT5H8cpeIKKaBaoHk05KGAHudP0ZH8YXd29f5MrNzHp7G4Vhy8wJgXIWl_vgdQS_a1jT2SjQMgVVXUtUBwnWJXT2jo6_U2-5SBNN2K9JlVwGYTAIAJnFus1Ct0/s1600/OAWEEK2011SLOVENSKOV2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="115" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhKkceESEBlFaiaWjL2pHgT5H8cpeIKKaBaoHk05KGAHudP0ZH8YXd29f5MrNzHp7G4Vhy8wJgXIWl_vgdQS_a1jT2SjQMgVVXUtUBwnWJXT2jo6_U2-5SBNN2K9JlVwGYTAIAJnFus1Ct0/s400/OAWEEK2011SLOVENSKOV2.jpg" width="400" /></a></div><div class="MsoNormal"><br />
</div><div class="MsoNormal" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: center;"><i><span style="font-size: 14pt; line-height: 115%;">Spoštovani kolegi, vabimo vas, da si v tednu odprtega dostopa med</span></i></div><i style="font-family: Verdana,sans-serif;"> </i><br />
<div class="MsoNormal" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: center;"><i><u><span style="font-size: 14pt; line-height: 115%;">24. in 30. oktobrom 2011</span></u><span style="font-size: 14pt; line-height: 115%;"> </span></i></div><div class="MsoNormal" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: center;"><br />
</div><div class="MsoNormal" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: center;"><i><span style="font-size: 14pt; line-height: 115%;">na spletni strani <a href="http://sistory.si/">SISTORY</a></span></i></div><div class="MsoNormal" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: center;"><br />
</div><i style="font-family: Verdana,sans-serif;"> </i><br />
<div class="MsoNormal" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: center;"><i><span style="font-size: 14pt; line-height: 115%;">ogledate in preberete vse knjige iz knjižne zbirke </span></i></div><div class="MsoNormal" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: center;"><i><span style="font-size: 14pt; line-height: 115%;">RAZPOZNAVANJA /RECOGNITIONES,</span></i></div><i style="font-family: Verdana,sans-serif;"> </i><br />
<div class="MsoNormal" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: center;"><i><span style="font-size: 14pt; line-height: 115%;">ki jo izdaja Inštitut za novejšo zgodovino in tudi najnovejše številke zgodovinske revije PRISPEVKI ZA NOVEJŠO ZGODOVINO </span></i></div><i style="font-family: Verdana,sans-serif;"> </i><br />
<div class="MsoNormal" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: center;"><i><span style="font-size: 14pt; line-height: 115%;">ter ZGODOVINSKI ČASOPIS iz let 2010 in 2011in zbornik JUGOSLAVIJA V ČASU.</span></i></div>Igor Zemljičhttp://www.blogger.com/profile/12702411494603316206noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-8015891785758473781.post-69903714054873883552011-10-25T14:57:00.001+02:002011-10-25T15:05:15.812+02:00Prežihov Voranc – Lovro Kuhar : pisatelj, politik, patriot<div style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><b>Jurij Perovšek:</b></div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; text-align: justify;"><b style="mso-bidi-font-weight: normal;"><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">Prežihov Voranc – Lovro Kuhar : pisatelj, politik, patriot.</span></b><b style="mso-bidi-font-weight: normal;"><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;"> (Uredil Aleš Gabrič). Inštitut za novejšo zgodovino, Slovenski znanstveni inštitut (Slowenisches Wissenschaftsinstitut). Ljubljana, Dunaj (Wien), 2010, 185 strani</span></b><br />
<span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;"></span></div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; text-align: justify;"><br />
<span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">Ena od pomembnih značilnosti preučevanja slovenske novejše zgodovine je gotovo tudi obravnavanje življenja in dela posameznih vidnih osebnosti, ki so bodisi oblikovale bodisi opazno zaznamovale njen razvoj. Začetek teh obravnav, ki se jim posvečajo tako v zgodovinopisju kot v drugih, zlasti humanističnih znanostih, sega še v čas med obema svetovnima vojnama in bi zaradi svoje obsežnosti zaslužile posebno predstavitev. Naj zato ob tej priložnosti spomnimo le na lansko leto, ko so udeleženci dveh znanstvenih srečanj – Pomembne slovenske osebnosti 20. stoletja (Maribor, 23. – 25. november 2010) ter Osebnost in delovanje dr. Marka Natlačena<i style="mso-bidi-font-style: normal;"> </i>(1886–1942) (Ljubljana, 15. december 2010) – predstavili 44 vidnih predstavnikov slovenskega političnega, kulturnega, znanstvenega in cerkvenega življenja v prejšnjem stoletju. Ob tem sta lani izšli še obravnavi povojne usode Edvarda Kocbeka (Igor Omerza: Edvard Kocbek : osebni dosje št. 584. Ljubljana: Karantanija, 2010) ter življenja in dela Ivana Hribarja (Igor Grdina: Ivan Hribar : »jedini resnični radikalec slovenski«. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010), ki mu je bil posvečen tudi posebni zbornik znanstvenih obravnav (Hribarjev zbornik. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010).</span></div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; text-align: justify;"><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">Zgoraj navedenim obravnavam, ki so zajele predstavnike vseh idejnopolitičnih taborov, se je konec leta 2010 pridružila še monografska publikacija Prežihov Voranc – Lovro Kuhar : pisatelj, politik, patriot. V njej so objavljeni za tisk prirejeni referati z mednarodne znanstvene konference, ki je pod istim naslovom potekala 19. in 20. aprila 2007 na Dunaju. Slovenska humanistika se je tako oddolžila še eni markantni osebnosti, ki je pomembno zaznamovala slovensko 20. stoletje. V omenjeni monografski publikaciji so namreč filologi, slavisti, bibliotekarji in zgodovinarji na podlagi novih raziskovalnih spoznanj nadgradili dosedanje poznavanje osebnosti in dela Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca na vseh področjih njegovega bogatega življenjskega delovanja. </span></div><a name='more'></a><div style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><br />
</div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; text-align: justify;"><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">Monografsko publikacijo začenja pričevanje o osebnem doživljanju in širšem literarnozgodovinskem pomenu Prežihovega pisanja v obdobju po drugi svetovni vojni. Podaja ga filolog in umetnostni zgodovinar Lev Detela z Dunaja, ki v prispevku Tri eksistencialna srečanja s Prežihovim Vorancem (str. 7–18) opiše svoje spoznavanje Prežihove literature v otroških in študijskih letih (konec štiridesetih oziroma petdesetih let 20. stoletja) ter na prelomu 20. in 21. stoletja. Avtorjevo srečanje s Prežihom so v otroški dobi zaznamovale Solzice, ki jih je, poistoveten z glavnim junakom, v tistem času doživljal »kot padec v brezna s strahovi iz teme«. Danes Solzice razume kot inicialno zgodbo, »s slikovitimi zarisi pokrajine in narave, kar je značilno za mnoge tekste tega pisatelja, ki pripoveduje, kako lahko postopoma premagaš strah in v ljubezni do bližnjega zraseš v novo dimenzijo«. (str. 11) Prežih se je nato v avtorjevih študentskih letih razkril v drugačni perspektivi. Tematika kmetovega boja za preživetje v legendarnih Samorastnikih je namreč pokazala »obcesivno bojevanje z usodo(, ki) ima mistična obeležja«. (str. 13) Po noveli Vodnjak, objavljeni v Samorastnikih, jo lahko primerjamo s tematiko Hemingwayevega romana Starec in morje ali Melvillovega Moby – Dicka. Avtor ob tem posebej opozori na Prežihov subtilni občutek za izrazno moč jezika, ki ga je črpal tudi iz samosvoje slovenske koroške besedne zakladnice. Zato kritično ocenjuje popravljanje njegovega jezika, ki ga je, sicer na Prežihovo željo, opravil Ferdo Kozak. Tretje eksistencialno srečanje s Prežihom pa zadeva avtorjevo dojemanje njegove literature v postsocialističnem in globalizacijskem času, »ko je pripovedništvo socialnega realizma izgubilo svojo nekdanjo politično podpirano vodilno funkcijo«. (str. 15) Avtor ugotavlja, da je Prežih kljub temu še vedno aktualen. V svojem delu – konkretno Jamnici, s katero je baje želel odgovoriti na prototip Hamsunovega avtarktičnega, od nikogar in ničesar odvisnega človeka, ki sam seje in žanje blagoslove svoje zemlje – namreč »prepričevalno poroča in vehementno svari« (str. 17) o odvisnosti od kriz sveta, ki jim je podvržen tudi posameznik – kmet na podeželju.</span></div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; text-align: justify;"><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">Uvodnemu prispevku, ki razkriva moč Prežihovega pisanja v različnih bralčevih življenjskih obdobjih in spreminjajočem se zgodovinskem času, sledi troje obravnav s slavističnega, slovenističnega in literarnozgodovinskega področja. Predavatelj na Oddelku za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, prof. dr. Marko Jesenšek, v prispevku Besedna in slogovna oznaka pekla v Prežihovi črtici Solzice (str. 19–29) ugotavlja, da v njej »prvoosebni pripovedovalec z usklajeno kombinacijo besed in dejanj ter slikanjem svojih (otrokovih) misli, čustev in razpoloženj izraža ljubezen do matere (tj. vodilni motiv črtice) in ji postavlja ,literarni spomenik</span><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">ʼ</span><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">, hkrati pa v to čustvovanje učinkovito vključuje motivni drobec pekla kot zanimivo estetsko nasprotje in dopolnjevanje glavnega motiva«. (str. 19) Pot v pekel in vrnitev z njega tako pomeni »katarzo, doseženo s prispodobo poti v temo in zmagoslavne vrnitve k svetlobi, ki premaguje greh (laž v prvem delu črtice) in pooseblja dobro v človeku (v Lovrovem primeru ljubezen do matere)«. (str. 27) V naslednjem prispevku, Korenine koroščine v Prežihovem knjiženem jeziku (str. 31–42), so razčlenjene izrazne podobe in slogovne posebnosti Prežihovih del. Avtorica, upokojena predavateljica na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru in redna članica SAZU slovenistka prof. dr. Zinka Zorko, predstavja mežiško narečje, iz katerega je Prežihov Voranc v svoje delo vključeval zlasti besedje in besedotvorne vzorce. Ugotavlja, da je Prežihova domača koroška govorica na slovnični ravni prerasla v zborni knjižni jezik, medtem ko je ohranjal narečno besedje in narečne načine upovedovanja. Obravnavo literarnega vidika Prežihovega dela zaokroža predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU in predavatelj na Fakulteti za humanistiko (FH) Univerze v Novi Gorici, znanstveni svetnik prof. ddr. Igor Grdina. V svojem prispevku Slovenski veliki tekst in Prežihov Voranc (str. 43–55) opozarja, da se Prežih »kot nagonski ustvarjalec ni posebej intenzivno posvečal teoretskim premišljevanjem o literaturi«, vendar se mu je »vsaj na ravni ustvarjalske prakse nujno zastavljalo tudi vprašanje velikega teksta. Iz uporabe treh različnih kompozicijskih tehnik v <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Požganici</i>, <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Doberdobu</i> in <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Jamnici</i> je razvidno, da je ustvarjanje pripovedi, ki bi zaradi globine in širine svojega zajemanja človeške usode zaslužila takšno oznako, doživljal kot trajen izziv.« (str. 49, 50–51). Avtor poudarja, da je Prežih v Jamnici kompozicijski problem velikega teksta vsekakor rešil, medtem ko je vprašanje njegove snovi, protagonista, tematiziral v rasti jamniške skupnosti. Tako se je po svoji poti odpravil do Cankarjevega cilja, leta 1899 razprtega v Epilogu njegovih Vinjet: nekonvencionalnosti velikega teksta, ki je zato tudi »strašen«, saj v njem ne more biti nič udušenega. Avtor ob tem opozarja, da je ob Prežihu vsekakor potrebno dati v oklepaj Vidmarjevo in Kraigherjevo kritiško refleksijo o vprašanju slovenskega velikega teksta, »saj je koroški pisatelj z <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Jamnico </i>dosegel posamezne točke obzorja, ki jih je (…) tik pred koncem 19. stoletja razkril Cankar«. (str. 54)</span></div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; text-align: justify;"><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">Obravnavam Prežihovega književnega ustvarjanja sledi predstavitev njegove vpetosti v intenzivno zgodovinsko dogajanje prve polovice 20. stoletja. Vanj ga je vsrkala V</span><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">é</span><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">lika vojna 1914–1918, kar v svojem prispevku Prva svetovna vojna v življenju in delu Prežihovega Voranca (str. 57–70) prikaže predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU v Ljubljani ter predavateljica in direktorica programa Kulturna zgodovina na FH v Novi Gorici, znanstvena svetnica dr. Petra Svoljšak. Seznani nas s Prežihovo vojaško potjo, ki se je po vpoklicu v bojne vrste dan pred avstro-ogrsko vojno napovedjo Srbiji, končala 19. oktobra 1916 s prebegom k Italijanom na južnotirolski italijansko-avstrijski fronti. Prežih je nato – ob neuspešnem prizadevanju, da bi se vključil v jugoslovanske dobrovoljske legije – v italijanskem vojnem ujetništvu preživel več kot dve leti (1916–1919). Bival je v različnih vojaških taboriščih in se v tem času seznanil z italijanskim socialistom Constantinom Lazzarijem, »ki naj bi po mnenju Kuharjevega brata Alojza vplival na njegovo ideološko usmeritev, predvsem pa ga je seznanjal s teksti Lenina in Trockega«. (str. 62) Po vrnitvi v domovino je vojna zlagoma postala pomembnejši vir Prežihovega pisateljskega ustvarjanja, ki je leta 1940 Slovencem prinesel tudi oliterarjen spomin na prvi svetovni spopad – prvi slovenski vojni roman <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Doberdob</i>. Prežih ga je snoval več kot dvajset let, avtorica pa podrobno prikaže različne ovire, ki so spremljale nastajanje njegovega dokončnega besedila. Predstavitev Prežihove izkušnje V</span><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">é</span><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">like vojne, prelite v <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Doberdob</i>, avtorica zaokroži z opozorilom, da se znani izrek <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Doberdob – slovenskih fantov grob </i>napačno pripisuje Prežihu. Dejansko ga je »v naslov svojih bolečih spominov na bojno kraško izkušnjo pod psevdonimom A. Vitalis že leta 1936 zapisal Amandus Pepernik«. Vsekakor pa je »z obema Doberdoboma, vojaško pesmijo, s spomini, Doberdob postal središčna oseba slovenskega kolektivnega spomina na V</span><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">é</span><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">liko vojno«. (str. 68)</span></div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; text-align: justify;"><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">Drugo temeljno Prežihovo izkušnjo zgodovine – pripadnost in delo v slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem komunističnem gibanju – predstavljata pokojni znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani dr. Ervin Dolenc in asistentka na omenjenem inštitutu, dr. Vida Deželak Barič. Ervin Dolenc v svojem prispevku Kuharjeva skupina v vodstvu Komunistične partije Jugoslavije (str. 71–84) razčleni oblikovanje različnih vodstvenih skupin v slovenskem in jugoslovanskem komunističnem gibanju v tridesetih letih. Poudari, da je lahko izraz Kuharjeva oziroma Hudomalj-Kuharjeva skupina le pogojen, saj zadeva skupino tedanjih vodilnih slovenskih komunistov (Karel Hudomalj, Lovro Kuhar, Karel Luter, Jože Marn, Mirko Košir), ki je ni opredeljevala »tesnejša povezanost ali zavezanost nekemu programu oziroma cilju, niti notranja vzajemnost, temveč bi jo lahko opredelili bolj kot skupino ožjih sodelavcev, ki je bila od novega vodstva slovenskih komunistov, to je naveze Kardelj-Kidrič, odklonjena in počasi izrinjena«. Dejansko je šlo za skupino posameznikov, ki sta jo kot skupino opredelila »le negativen odnos neke druge, tesneje povezane skupine« ter »samostojnost mišljenja in delovanja glede na vpliv Kidriča in Kardelja«. (str. 71, 76) V ta krog sta nedvomno sodila še Dragotin Gustinčič in Ivan Regent ter mogoče še Stane Kraševec ter zakonca Jože in Marija Vilfan. Avtor predstavi partijsko pot omenjene skupine ter njihovo postopno odrivanje od vpliva in odločujočih pozicij v organizaciji. Pri Prežihu posebej opozori na njegovo delo v Parizu leta 1937, kjer je skupaj z Josipom Brozom Titom vodil politične in organizacijske posle KPJ. Prežih, ki »ni imel voditeljskih ambicij«, je z Brozom korektno sodeloval, »nista se pa vedno najbolje razumela ali prijateljsko povezala«. (str. 71, 78) Avtor spominja še na Prežihovo aretacijo v Ljubljani januarja 1943, njegovo zavrnitev predsedovanja slovenski državi pod nemškim nadzorom po kapitulaciji Italije septembra 1943, in kasnejšo internacijo v Sachsenhausenu in Mauthausenu. Oris Prežihovega političnega delovanja sklene z opozorilom, da so pri pripravi za t. i. Dachavske procese iz jugoslovanskega zveznega ministrstva za notranje zadeve leta 1947 posebej zahtevali obremenilno gradivo za Prežiha. Omenjeno zahtevo je slovenski notranji minister Boris Kraigher pospremil s komentarjem, »da glede Kuharja po njegovem mnenju ni dovolj materiala za sum. Kaže, da so ga zaradi literarnega ugleda in bolezni pustili, da je umaknjen v rodnem kraju na Koroškem umrl zaradi bolezni, ki jih je prinesel iz koncentracijskih taborišč.« (str. 79–80)</span></div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; text-align: justify;"><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">Posebej s Prežihovo partijsko potjo pa bralca podrobno seznani dr. Vida Deželak Barič. V svojem prispevku Politični vzpon in zaton Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca v Komunistični partiji Jugoslavije v tridesetih letih (str. 85–106) najprej opozori na Prežihovo partijsko delo v dvajsetih letih. Prežih je namreč pripadal pionirski generaciji slovenskih komunistov, saj se je v komunistično gibanje vključil neposredno po ustanovitvi Komunistične stranke na Slovenskem, to je 1. maja 1920, ko je bila na njegovo pobudo ustanovljena organizacija KSS v Guštanju (Ravnah na Koroškem). Organizacija je bila zelo dejavna, med drugim je vzdrževala ilegalne poti za prehod komunistov in komunistične literature prek državne meje. Dejavnost koroških komunistov je leta 1926 nadgradilo oblikovanje koroškega partijskega okrožja, katerega sekretar je bil precej časa Prežih. Okrožje je sodilo med najmočnejša in najbolje organizirana na Slovenskem, kar je nedvomno bila tudi posledica Prežihovega dela, ki je istega leta postal član širšega pokrajinskega vodstva KPJ za Slovenijo in bil med delegati III. kongresa KPJ na Dunaju. Prežih je v domovini deloval do leta 1930, ko se je moral umakniti v tujino, kjer je leta 1931 prevzel delo kmečkega inštruktorja pri Profinterni v Berlinu, naslednje leto pa je bil vključen v delo pri CK KPJ na Dunaju, kjer je urejeval skupno glasilo CK KPJ in CK KPI Delo, se poglabljal v slovenski narodni problem (iz tega časa izvira njegova znana brošura Boj za osvoboditev in združitev slovenskega naroda : program in zahteve Slovenskega Nacionalnega Revolucionarnega gibanja, Dunaj 1933) in opravljal še vrsto drugih nalog. Leta 1934 se je preselil v Pariz, kjer je urejeval Delo do konca leta 1935. Avtorica opozarja, da se je v tem času začel Prežihov politični vzpon v KPJ. Avgusta 1934 ga je CK KPJ vključil v delegacijo jugoslovanske partije za VII. kongres Kominterne (1935), na IV. državni konferenci KPJ decembra 1934 v Ljubljani je bil izvoljen za namestnika oziroma kandidata za člana CK KPJ, poleti 1935 je začel delovati politbiroju CK KPJ, v začetku leta 1936 pa je začel prevzemati naloge organizacijskega sekretarja CK. Ko je v letih 1937–1939 ponovno bival v Parizu, je začel tesno sodelovati z Josipom Brozom – Titom. Avtorica na podlagi skrbne razčlenitve delovanja CK KPJ v tem času ugotavlja, da sta bili Titova in Prežihova pozicija v stranki »v nekem trenutku (…) morda precej izenačeni, s svojim zavzetim delovanjem in ob odsotnosti izrazitejših lastnih ambicij pa je v končnem razpletu tudi on prispeval k popolni Titovi uveljavitvi, in delno morda tudi k temu, da Kominterna ni razpustila jugoslovanske partije«. (str. 92) Prežih je v omenjenih letih Tita nadomeščal v času njegove odsotnosti, vzdrževal zvezo s Kominterno in organizacijami v Jugoslaviji ter Titom in Kominterno, in opravljal zahtevno vodenje pariškega centra, ki je ostajal za KPJ še naprej zelo pomemben. Konec leta 1938 oziroma v letu 1939 se je Tito od Prežiha, ki mu je »postal resen konkurent«, (str. 96) oddaljil, to pa je pomenilo tudi njegovo politično odstranitev. Avtorica ob opozorilu, da niso znana kakšna bistvena idejnopolitična razhajanja med Prežihom in Titom, kot možne vzroke za Titovo ravnanje navaja, da bi bil Prežih, če bi ga pritegnili v vodstvo KPJ, ob Titu najstarejši komunist, in je bil že zaradi tega morda moteč. Morda tudi ni bil primeren zaradi socialnega porekla (kmet) ter posluha za kmečko problematiko in ne le za potrebe industrijskega proletariata, morda zaradi Brozovih dvomov v njegovo politično trdnost, za kar pa ni ponudil prepričljivih argumentov, morda ga Tito ni sprejemal s povsem osebnega stališča (Prežih je znal biti zelo neugoden v svoji neposrednosti), najbrž pa se je »nabralo kar nekaj medsebojnih zamer, ki jih je neizogibno porodila ilegala«. (str. 103) Tito je svoj spremenjen odnos do Prežiha – pred tem ga je aprila 1938 v pismu generalnemu sekretarju Kominterne Georgiju Dimitrovu označil kot predanega in požrtvovalnega funkcionarja KPJ, tistega, ki mu je »v težkih trenutkih (…) tudi največ pomagal« (str. 96) – pokazal v karakteristiki, napisani 4. oktobra 1939 za potrebe kadrovske komisije pri Kominterni. V njej je skozi »spretno doziranje ,napak</span><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">ʼ</span><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;"> v navidezno objektivnost« (že omenjeni pomisleki v Prežihovo politično trdnost in druge navedbe, ki pa jih ni podkrepil z ničemer), »utemeljil svojo odločitev o nadaljnji Kuharjevi politični usodi in s tem to vprašanje uredil tudi pred Kominterno«. (str. 101) V sklepnem delu karakteristike namreč pravi, da je Prežih »danes eden najboljših pisateljev v Sloveniji. (…) Sledi bistveno sporočilo (…), ki se glasi: ,CK KPJ ga je odstavil s položaja v Parizu s tem, da legalno pojde v domovino, da bi se ukvarjal z literarnim delom.ʼ« (str. 102) Prežih se je v domovino vrnil novembra 1939, kjer je zaradi kompromitiranosti ostal v ilegali in tudi partijsko izoliran, ter se je posvetil književnosti. V takem odnosu do KPJ oziroma KPS je ostal do napada na Jugoslavijo, pri čemer je »šlo za klasično odrinjanje odvečnih, neprimernih ljudi«. (str. 103) To se je pokazalo tudi na III. konferenci KPS na Vinjah junija 1940, ko ga, čeprav je bil po ustanovnem kongresu KPS aprila 1937 na Čebinah naknadno pritegnjen v CK KPS, vanj niso več vključili.</span></div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; text-align: justify;"><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">Prežihovo vlogo in položaj v osvobodilnem gibanju med leti 1941–1945 v prispevku Prežihov Voranc in reševanje mejnega vprašanja med drugo svetovno vojno (str. 107–117) obravnava znanstveni svetnik na INZ in predavatelj na FH v Novi Gorici dr. Bojan Godeša. Opozarja, da je vodstvo slovenskih komunistov kljub zadržkom, ki so izvirali izpred vojne, Prežiha vključilo v delo za osvobodilno organizacijo, in sicer v mejni odbor pri Izvršnem odboru Osvobodilne fronte. O delu tega odbora se v strokovni literaturi po vojni sprva ni pisalo, njegov obstoj pa je na podlagi podatkov, ki mu jih je osebno zaupal dr. Fran Zwitter, leta 1966 prvi razkril dr. Janko Pleterski. Vzrok, da mejnega odbora prva leta po vojni niso posebej poudarjali, je bil najbrž v tem, da v njem ni bilo kakega tesnega sodelavca vodstva KPS. Kot opozarja avtor, so poleg tega komunisti od jeseni 1941 do februarja 1942 trdili, »da je danes čas osvobodilne akcije, ne pa čas za ,načrte</span><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">ʼ o bodočnosti«. (str. 109) Stališče so kasneje zaradi razpleta mednarodnih dogodkov v letu 1942 spremenili, in se pri tem oprli na ugotovitve, ki so jih medtem oblikovali v mejnem odboru pri IO OF. Ta je pod Prežihovim vplivom zagovarjal načelno etnično stališče, ki je v Združeno Slovenijo zajemalo tudi vse, v zadnji imperialistični dobi potujčeno ozemlje. To stališče so z geografskega, kulturno-zgodovinskega in gospodarsko-prometnega vidika strokovno utemeljili dr. Anton Melik, dr. Fran Zwitter in dr. Črtomir Nagode. Prežih je ob tem svoje poglede na mejno vprašanje predstavil tudi v brošuri O slovenskih mejah, ki jo je pod psevdonimom Pavle Vilhar pripravil septembra 1942. »Besedilo (je) nastalo, kot je ugotovil Zwitter, na podlagi gradiv in pogovorov v odboru za meje.« (str. 112) Prežih je brošuro napisal samostojno, ne da bi se posvetoval z vodstvom osvobodilnega gibanja, kar je ostro kritiziral Edvard Kardelj. Že decembra 1942 pa je prišlo do zasuka, saj je tedaj CK KPS svoje stališče o konkretizaciji slovenskih mejnih zahtev utemeljeval s popolnoma enakimi razlogi in argumenti, kot so bili zapisani v Prežihovi brošuri. Avtor svoj prispevek sklene z ugotovitvijo, da je bila Prežihova vloga pri sprejetju takšnega stališča CK KPS predvsem v tem, »da je bil Voranc s svojim delovanjem v odboru za meje in predvsem z napisano brošuro osrednji povezovalni člen in posrednik med stališči strokovnjakov in vodstvom slovenskih komunistov«. (str. 114) V tej pomembni vlogi pa se je znašel bolj zaradi spleta okoliščin, kot pa da bi bil zanjo predviden. Svojo brošuro je napisal na lastno pest, njen izid pa je bil sprva celo prepovedan. </span><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;"> </span></div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; text-align: justify;"><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">Večplastno monografsko predstavitev Prežihovega življenja in dela zaokrožajo štiri poglobitve v njegovo delovanje in spomin nanj v času po drugi svetovni vojni. V prvi, Publicistično in literarno delo Prežihovega Voranca in povojna avstrijska Koroška (str. 119–131), se sodelavec Inštituta za slavistiko Univerze v Gradca dr. Andrej Leben posveti Prežihovemu odnosu do Koroške. Predstavi Prežihovo zgodnje literarno zanimanje za socialne in narodnostne stiske koroških Slovencev pred prvo svetovno vojno, njegovo politično publicistično dejavnost ob koroškem plebiscitu, tematiziranje življenja Slovencev na Koroškem v literarnem ustvarjanju med svetovnima vojnama, obravnavanje slovenskega narodnega vprašanja v okviru komunističnega in narodnoosvobodilnega gibanja ter politično, publicistično in literarno zavzemanje za koroške Slovence po drugi svetovni vojni; Prežih je z njim »poskušal apelirati na zgodovinsko zavest, gojiti regionalno koroško slovensko identiteto ter kolektivni, kulturni in politični spomin, ki v celoti gledano zajema čas od Karantanije do partizanskega odpora«. (str. 124) Avtor ob tem opozarja še na Prežihove neobjavljene politične članke o koroškem vprašanju iz časa po vojni in ob tem meni, »da je Prežih od leta 1948 naprej naletel na težave, kadar se je hotel oglasiti v zvezi z mejnim vprašanjem«. (str. 126) Prispevek zaključi z razčlenitvijo sprejemanja Prežihovih del na avstrijskem Koroškem po njegovi smrti. Le-to je z njihovimi objavami v slovenskem in nemškem jeziku ter gledališkimi postavitvami neprekinjeno teklo do leta 1993, ko se je pokazalo, da je »z družbenimi in političnimi spremembami in samostojnostjo Slovenije očitno postal ,problematičen</span><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">ʼ</span><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;"> ali celo ,politično oporečen</span><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">ʼ</span><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;"> pisatelj«. Očitno je bila »njegova recepcija na Koroškem v dobršni meri ideološko utemeljena in tudi ideološko usmerjena. (…) Toda v zadnjem času kaže, da prihajajo ravno z avstrijske Koroške nove pobude, ki bodo morda utrle tudi pot novemu, neobremenjenemu branju Prežihovega literarnega dela in novemu pogledu na njegovo politično delo«. (str. 128)</span></div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; text-align: justify;"><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">Druga poglobitev v Prežihovo povojno življenje in delo nas seznanja z njegovim položajem v slovenski kulturi po letu 1945. V prispevku Voranc kot predsednik Ljudske prosvete Slovenije (str. 133–146) ga obravnava znanstveni svetnik na INZ in predavatelj na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Aleš Gabrič. Avtor opozarja, da je bila Prežihu »odrejena vloga pri oživljanju amaterske kulturne ustvarjalnosti«, (str. 134) medtem ko je bil, tako kot mnogi stari komunisti, v strukturah novega družbenega reda, kljub poslanskemu mestu v Ustavodajni/Ljudski skupščini DFJ/FLRJ v letih 1945–1950, odrinjen od drugih vzvodov odločanja. Prežih se po besedah njegovega prijatelja in koroškega rojaka Vinka Möderndorferja, potem, »,ko je bil izvoljen za poslanca v Ustavodajno skupščino FLRJ, (…) ni čutil zapostavljenega in je bil zadovoljen, da ima mir, da lahko piše in da je lahko na Prežihovem, ker je priraščen k zemlji</span><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">ʼ</span><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">«. (str. 143) Avtor opozarja, da je Prežih svoje delo v Ljudski prosveti (1945–1950) vzel resno. Pri tem je izhajal iz prepričanja, da je treba odstraniti predsodek, »,da je umetnost nekaj visokega in nedoumnega za ljudske množice. Danes je treba pokazati, da je umetnost dostopna vsem.</span><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">ʼ</span><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">« (str. 135) Na tej podlagi je sprva zagovarjal stališče, da je treba pobudo v kulturnem delu prepuščati organizatorjem dela na terenu, Ljudska prosveta pa naj bi bila predvsem servis, ki bi s posvetovalnico in izposojevalnico omogočala kar najkvalitetnejše delo amaterskih kulturnih društev. Prežihovi usmeritvi pa je nasprotoval načelnik agitpropa CK KPS Dušan Pirjevec – Ahac, ki je uveljavil ozek in v pomanjkanju dialoškega posluha utemeljen idejni pogled na amatersko kulturno ustvarjalnost. Le-to naj bi izvajali le po direktivah, »,odločili so se za politiko zelene mizeʼ«, je nove razmere v kulturni politiki 2. januarja 1947, v pismu predsedniku slovenske vlade Mihi Marinku, označil Prežih. Od leta 1946, ko je »njegovo prvotno agilnost zaustavil cenzorski aparat vladajoče komunistične stranke«, Prežih ni imel več vpliva na kulturnopolitično usmeritev Ljudske prosvete Slovenije, in je sledil kulturnopolitični usmeritvi, ki jo je začrtal agitprop CK KPS. Kot pravi avtor, je ravnal kot »disciplinirani komunist, ki je pripravljen lastne poglede in cilje zavestno podrediti ,višjim ciljem</span><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">ʼ</span><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;"> oziroma direktivam nezmotljivega vodstva«. O tem je Prežih v že omenjenem pismu Marinku zapisal takole: »,Če CK (…) potrebuje tako ime, kakršnega imam jaz, za predsednika Lj. Prosvete, sem seveda vedno žnjim na razpolago kot partijec, ali prave odgovornosti pa ne morem nositi.</span><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">ʼ</span><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">« (str. 140) Prežihova vizija ljudske in ne, kot je dejal, »,državne tipizirane kulture</span><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">ʼ«, (str. 137) se ni uresničila, ob njegovi smrti pa jo je obšel tudi podpredsednik Ljudske prosvete Slovenije France Bevk, ki je na pogrebni slovesnosti »govoril večinoma o Prežihovem pisateljskem delu. Kot da ne (bi) bilo kaj dosti za povedati tudi o tej epizodi v njegovem življenju.« (str. 144)</span></div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; text-align: justify;"><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">Prežihovo družbeno dejavnost ob »,zamrznjeniʼ politični karieri« (str. 149) obravnava tudi dr. Danijel Grafenauer, asistent z doktoratom na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V prispevku Lovro Kuhar – Prežihov Voranc kot predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani v letih 1946–1950 (str. 147–170) predstavlja njegovo zavzemanje za koroške Slovence v okviru omenjenega kluba, kjer je videl »priložnost lastne uveljavitve in uresničitve tistih narodnostnih idealov, za katere si je prizadeval že od svojega 16. leta starosti«. (str. 149) Prežihu so namreč bile nekatere stvari »stvar srca« in tudi ponovna zahteva, da se slovensko etnično ozemlje na Koroškem priključi k Jugoslaviji, »je bila zanj stvar srca, ponosa in predvsem pravice«. (str. 147) Avtor, potem, ko predstavi delovanje koroških prebežnikov v jugoslovanski Sloveniji po letu 1920 in ustanovitev Kluba koroških Slovencev v Ljubljani leta 1928, Prežihovo predsedovanje klubu podrobno obravnava. Poudarja, da v svojem delovanju nasproti koroškim rojakom ni bil politično ozek, saj je vse napore usmeril v ugodno rešitev koroškega vprašanja. Pod njegovim predsedovanjem so organizirali propagandna zborovanja, pripravljali prispevke in elaborate o razmerah na Koroškem, pošiljali spomenice in resolucije na uradna mesta v Jugoslaviji (in tudi predstavnikom mednarodne konference o avstrijskem vprašanju v Londonu) ter vzbudili široko zanimanje za koroško vprašanje v Sloveniji in Jugoslaviji. Prežih je ob tem menil, da so jugoslovanske možnosti za priključitev delov Koroške po koncu druge svetovne vojne realne in več kot upravičene, živel pa je tudi v zmotnem prepričanju, da bo k ugodni rešitvi koroškega vprašanja odločilno prispevala ZSSR. Optimistični pogled na ugodno rešitev koroškega vprašanja ga ni zapustil do konca. Še ko je bil neozdravljivo bolan, je Prežih verjel, da bo Koroška priključena k Jugoslaviji najmanj do Drave. </span></div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; text-align: justify;"><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">Zadnja poglobitev v Prežihovo življenje in delo nas seznanja z ohranjanjem spomina nanj in na njegovo literarno zapuščino na Koroškem v času po drugi svetovni vojni. V prispevku Prežih v domačem kraju (str. 171–181) ga izčrpno predstavlja mag. Majda Kotnik-Verčko, vodja Enote za delo z uporabniki in upravljanje knjižnične zbirke v Narodni in univerzitetni knjižnice v Ljubljani. Avtorica opozarja na različne vidike ohranjanja spomina na Prežiha: na prvotno Prežihovo spominsko sobo na Preškem vrhu, ki jo je uredila njegova vdova Marija, Prežihov spominski muzej (t. i. Prežihovo bajto, ki je osrednji kraj ohranjanja spomina nanj in med najbolj obiskanimi spominskimi domovi slovenskih pisateljev), Prežihovo sobo v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika na Ravnah, likovne in kiparske upodobitve Prežiha ter ilustracije njegovih del, Vorančevo pot (kulturno transverzalo po postajah Prežihovega življenja v rojstnih Kotljah), poimenovanje kulturnih dejavnosti, vzgojnih in izobraževalnih ustanov ter prometnice na Koroškem po Prežihovem Vorancu, raziskovalce Prežihovega življenja in dela s Koroške, ter simpozije in kulturne prireditve, ki so jih na Koroškem pripravili v spomin na Prežiha. V sklepu svojega prispevka upravičeno poudarja, da »domači kraj dostojno ohranja spomin na Prežiha in njegov rod. Pomembno vlogo pri tem prizadevanju imata obe osrednji koroški kulturni instituciji – Koroški pokrajinski muzej Ravne in Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika.« (str. 180) </span></div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; text-align: justify;"><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">Prispevek o vpetosti Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca v spomin koroškega človeka po drugi svetovni vojni zaključuje najnovejšo predstavitev enega od najvidnejših slovenskih patriotov, literarnih ustvarjalcev in pomembnih političnih mož 20. stoletja. Predstavitev, ki jih je bilo doslej že mnogo – ob tej priložnosti naj spomnimo le na tovrstno temeljno dejanje – Prežihovo Zbrano delo (Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1962–1990), raziskovalno izjemno tehtno podprto z opombami Draga Druškoviča –, je v glavnem plod prizadevanja današnje srednje in deloma starejše raziskovalne generacije. Njuni predstavniki so na podlagi svojih najnovejših raziskovalnih spoznanj (pri tem izstopajo izsledki iz gradiva nekdanjega Zgodovinskega arhiva CK ZKS, gradiva nekdanjega Republiškega sekretariata za notranje zadeve in gradiva Ljudske prosvete Slovenije, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije) pomembno prispevali k izostritvi v</span><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">é</span><span style="font-size: 12pt; line-height: 115%;">denja o Prežihovem življenju in delu. To je še toliko bolj pomembno, ker bosta bogastvo in razgibanost Prežihovega delovanja še dolgo vznemirjala široko raziskovalno pozornost, kar dobro dokazuje tudi pričujoče monografske delo.</span></div>Igor Zemljičhttp://www.blogger.com/profile/12702411494603316206noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8015891785758473781.post-55219886883827641382011-09-30T12:33:00.016+02:002011-09-30T13:37:19.388+02:00Ervin Dolenc, Med kulturo in politiko: kulturnopolitična razhajanja v Sloveniji med svetovnima vojnama.Anka Vidovič Miklavčič: <br />
<b>Ervin Dolenc, Med kulturo in politiko: kulturnopolitična razhajanja v<br />
Sloveniji med svetovnima vojnama. Inštitut za novejšo zgdovino, Ljubljana,<br />
2010, 335 str. (zbirka Razpoznavanja – Recognitiones ; 11).</b><br />
<div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;"><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh4I3HUzJvzuti5A8czxuN7ssfqEJ0uMWDpL9j4DZNpfkJbemAybW5Yuyq5RclfQIi3bJ96C9ok4wkWs2W4uM6zM_qzkLw7YHWXTktzHBPqhi6rbSp4BRNrvJS5D4yyjxdzcnDgdXuAifaa/s1600/naslovnicaErvinmala2.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh4I3HUzJvzuti5A8czxuN7ssfqEJ0uMWDpL9j4DZNpfkJbemAybW5Yuyq5RclfQIi3bJ96C9ok4wkWs2W4uM6zM_qzkLw7YHWXTktzHBPqhi6rbSp4BRNrvJS5D4yyjxdzcnDgdXuAifaa/s320/naslovnicaErvinmala2.jpg" width="197" /></a></div>Inštitut za novejšo zgodovino je v svoji zbirki Razpoznavanja – Recognitiones (št. 11) izdal delo žal prezgodaj preminulega priljubljenega kolega, znanstvenega svetnika dr. Ervina Dolenca. Njegovo znanstvenoraziskovalno področje zajema kulturno zgodovino na Slovenskem z uvodnimi orisi od druge polovice 19. stoletja do prve polovice 20. stoletja. Največ tehtnih raziskav in poglobljenih analiz je posvetil zlasti problematiki v slovenski kulturi prve polovice 20. stoletja. V omenjeni knjigi so prikazani procesi v kontekstu evropskih in posebej slovenskih, jugoslovanskih razmer, tako idejna, politična in kulturna razhajanja, pa tudi zbliževanja slovenskih izobražencev, posebej t. i. kulturnikov. Spremna beseda znanstvenega svetnika dr. Jurija Perovška izčrpno in pregledno predstavi Dolenčev znanstvenoraziskovalni<br />
opus, njegove dosežke in pomembnejše nastope na znanstvenih srečanjih tako doma kot v tujini. Poleg tega oriše tudi njegovo drugo delo, tako npr. vzgojno-pedagoško, skoraj petnajst let v okviru Komisije za delo zgodovinskih krožkov pri Zvezi prija154 Ocene in poročila teljev mladine Slovenije, ki jo je tudi vodil v letih 2001–2003. Navedimo še soavtorstvo pri izdaji sodobnejših zgodovinskih učbenikov Koraki v času za 8. razred (1997), ali Zgodovina 4, učbenik za 4. letnik gimnazije (2002) ter Šolska kronika (2009). Bil je tudi visokošolski učitelj, sprva asistent in zatem docent na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani (1999–2002) in na Filozofski fakulteti v Ljubljani (2007–2008), kjer mu je bil nosilec sklopa predmetov s področja Razvoj<br />
slovenskih kulturnih (znanstvenih) institucij (1850–1941). Sodeloval je tudi pri podiplomskem študijskem programu s področja Kulturna politika v prvi Jugoslaviji. Dolenc je leta 2003 postal tudi član Society for Slovene Studies v ZDA, na mednarodnem področju pa se je zlasti izkazal kot sodelavec bilateralne Slovenskoavstrijske komisije zgodovinarjev (2001–2004). Leta 1999 je uspešno organiziral okroglo mizo, ki je obravnavala tematiko Problemi slovenskega zgodovinopisja o 20. stoletju. Posvetovanje je delovno obeležilo štirideseto letnico Inštituta za novejšo zgodovino. Nadalje ga srečamo še kot soorganizatorja ali referenta pri slovenskih znanstvenih posvetih. Ne gre prezreti, da je bil leta 1998 na zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Izoli Dolenc pobudnik sklepa o podeljevanju priznanj Zveze zgodovinskih društev Slovenije za dosežke na področju znanstvenega dela. Ervina Dolenca pa so predlagali za predsednika Komisije za podeljevanje nagrad Klio 1999. Lepo priznanje mu je bilo podeljeno, ko so ga 2010 posmrtno imenovali za častnega občana v rojstni občini Divači, na zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Kopru istega leta pa so sprejeli sklep o podelitvi nagrade »Priznanje Ervina Dolenca« za najboljši prvenec na področju zgodovinopisja. Dolenc je uvodnim besedam v knjigi dal naslov Namesto predgovora: »Arhivisti« in »Zgodovinarji«. V sestavku kritično ocenjuje obravnavo preteklosti z vidika »(pre)podrobnega povzemanja dokumentov, pomanjkanje analize pridobljenih podatkov«, preveliko zaupanje tem podatkom in pomanjkanje stvarne analize ter vključevanja obravnave v širšo problematiko. Ob upravičeni hibi takšnega dela poudari neupoštevanje obstoječe objavljene literature, kar je posledično opuščanje ali izogibanje medsebojnega dialoga oziroma objektivne kritike pri vrednotenju dela. O delu »zgodovinarjev« Dolenc razmišlja, da so pri uporabi virov – informacij pri raziskavah bolj kritični, predvsem je njihova presoja zaradi selektivnosti in kontekstne analize bolj verodostojna. Tudi ugotavlja, da so starejša obdobja glede na daljše obdobje raziskav predstavljena bolj korektno kot zgodovinopisje 20. stoletja. V tem obdobju ima neupravičeno besedo med drugim zlasti politična aktualnost zgodovinskih raziskav za obdobje pred drugo svetovno vojno in med njo, ki upoštevajo predvsem tiste vire in literaturo, ki jim potrjujejo le njihovo tezo in zgodovinsko videnje, ne pa stvarnosti vseh relevantnih virov in literature, kar privede do onemogočanja korektnega dialoga med nasprotujočimi si interpretacijami. Knjiga Ervina Dolenca je tematsko razdeljena na tri večje sklope: Leto 1918 in potem, Kultura in politika ter Kultura in ideologija. Znotraj teh sklopov so daljša ali krajša podpoglavja. Delo zaključuje Povzetek, sledi obsežen razdelek Viri in literatura, v katerem so nanizani najprej fondi virov, ki so hranjeni v Arhivu Republike Slovenije, Pokrajinskem arhivu v Kopru in v Arhivu župnišča Senožeče – Kronika 1910–1922. Kar številno so nanizani časniki in časopisi, uradni listi, ki so izhajali v obravnavanem času in jih je Dolenc uporabil kot nepogrešljive vire. Zlasti obsežen seznam literature pa nam potrjuje Dolenčevo široko seznanjanje z zgodovinopisnimi deli tako slovenskih kot tujih avtorjev. Prvi tematski sklop obravnava proces deavstrizacije, dr. Karla Verstovška in kulturni mozaik prve Jugoslavije. Nove razmere po razpadu habsburške monarhije oktobra 1918 so hitro prinašale spremembe predvsem v tistih ustanovah, ki so kričeče kazale potrebo po vsesplošni slovenizaciji. Z novo nacionalno državo 29. oktobra in z ustanovitvijo Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani 31. oktobra 1918 so kljub italijanski zasedbi zahodnega slovenskega ozemlja ob demarkacijski črti in spremljajoči negotovosti začeli vpeljevati korenite spremembe v zvezi z nemško-avstrijskim ustanovami in začeli poudarjati slovensko osamosvojitev. </div><a name='more'></a>Z ustanovitvijo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 1918 je Dolenc orisal številčno stanje prebivalstva z nemškim maternim jezikom, njihov položaj in ukrepe Narodne vlade pri njihovem izseljevanju. V Sloveniji jih je ostalo še približno 29.000, medtem ko je nemško-avstrijska propaganda trdila, da manjšina šteje 50.000 Nemcev. Omembe vredno je, da so Ljubljano »kot edino deželno središče«, ki je bilo pod nadzorom Narodne vlade, preimenovali iz kranjskega v slovensko ali narodno središče, s čimer so tudi vse ustanove – upravne, finančne, sodne in kulturne – dobile vsenarodni značaj. Poleg zamenjave na različnih ravneh v upravi so se velike spremembe zgodile v šolstvu in gledališču, prevzeli so ljubljansko nemško kulturno postojanko Filharmonijo, nemško Kazino in nemško hišo v Celju, kjer je prišlo do več zanimivih zapletov, medtem ko je na Ptuju nemški društveni dom hitreje prešel v slovenske roke. Nastajala so nova gledališča ali so se uspešno izvijala iz dotedanjih nemških rok. Tako so v Mariboru postavili gledališče, ki je sčasoma kot Narodno gledališče Maribor dobivalo vse večji pomen pri utrjevanju slovenstva na severni narodnostni meji. Podobno vlogo sta dobili gledališči v Celju in na Ptuju, ko so ju sočasno z mestno upravo prevzeli Slovenci. K deavstrizaciji so sodile tudi nemške planinske koče v Julijskih, Kamniških in Savinjskih Alpah, pri čemer jih je nekaj uspelo odkupiti Slovensko planinsko društvo. V poglavju Naš prvi »kulturni minister« dr. Karel Verstovšek avtor nadrobno predstavi stanje šolstva neposredno po razpadu habsburške monarhije in dejavnost Verstovška v vlogi poverjenika za uk in bogočastje pri Narodni vladi v Ljubljani. Četudi njegova prva vladna naredba ni našla zagovornikov pri večini članov Narodnevlade, je uspel tudi s pomočjo profesorjev slovenizirati srednje šole. Nemškimanjšini namreč niso več dovolili, da bi obdržala lastne srednje šole, temveč lenemške oddelke na slovenskih šolah. Nasploh je bilo leta 1920 na nekdanjemKranjskem osnovno šolstvo več ali manj slovenizirano. Verstovšku pa je s pomočjopolitične akcije, kot piše Dolenc, največ uspevalo pri ustanovitvi univerze v Ljubljani,s čimer se je ob njej razvijala tudi slovenska znanost. Ob tem je bila izdanapomembna naredba, da sta nekdanja Študijska knjižnica za Kranjsko in nekaj časaknjižnica zgodovinskega društva v Mariboru dobivali vse v Sloveniji tiskane publikacije kot dolžnostne tiskarske izvode. Verstovšek je torej s svojim videnjem, odločnostjo in politično spretnostjo v dveh letih pomembno utiral pot slovenskemu šolstvu in ljubljanski univerzi. Dolenc v svoji raziskavi poudari njegove zasluge prikrojenju tedanje kulturne politike. Pester in zanimiv je prikaz poglavja z naslovom Kulturni mozaik prve Jugoslavije. Na podlagi literature in zlasti statističnih podatkov avtor predstavlja razvitost po posameznih pokrajinah v jugoslovanski državi, pri čemer izstopata, kot je pričakovati, Slovenija oziroma Dravska banovina in Uprava mesta Beograd. V tem mozaiku so izpostavljene naslednje kategorije: pismenost (sposobnost branja in pisanja), število učencev na osnovnih, srednjih, strokovnih in višjih šolah na tisoč prebivalcev. Analiza je pokazala, da v posameznih delih države kvantiteta in kakovost padata v smeri sever–jug. Slednje pri tem najbolj zadeva najširše nižje sloje prebivalstva, medtem ko se za sloj elite za posamezne pokrajine kažejo več ali manj podobni rezultati in medsebojne so razlike manjše. V teh primerjavah so zajete vse kategorije kulturnih ustanov, od pismenosti do gledališč, kinomatografov, raznih prosvetnih društev itd. Drugo večje poglavje o kulturi in politiki govori z uvodnimi besedami o slovenstvu. Pri tem omenja E. J. Hobsbawna, ki sodi, da sta za narod in nacionalizem ključnega pomena etnična pripadnost in jezik. Seveda pa po prvi svetovni vojni do sredine 20. stoletja etnična pripadnost ni bila vselej v skladu s samoidentifikacijo določenega naroda. Kot primer med drugim navaja Slovence, ki so na koroškem plebiscitu 1920 glasovali za razvitejšo državo Republiko Avstrijo in ne za zaostalo monarhično Jugoslavijo. Nekaj podobnih primerov je bilo tudi v drugih evropskih državah. Sledi pregled razvoja Jugoslovanske ideje pri Slovencih do prve svetovne vojne. V prvih desetletjih 19. stoletja se je jugoslovanska ideja rodila z ilirizmom Stanka Vraza, a ni imela večjega odmeva. V času pomladi narodov so se tudi Slovenci odzvali in pripravili politični program, ki bi dosegel enotno, avtonomno upravno enoto v okviru habsburške monarhije, toda politične razmere v dobi absolutizma so vplivale na to, da so se zahteve skrčile na ohranjanje slovenskega jezika in kulture. Tudi novoilirstvo slavista Frana Ilešiča v desetletju pred prvo svetovno vojno, ki je zagovarjalo dokončno postopno kulturno-jezikovno zlitje Slovencev s Hrvati in Srbi, ni obrodilo sadov. Anketa o jugoslovanskem vprašanju v reviji Veda (1913) se ni navduševala za opuščanje slovenščine in s tem prevlado srbohrvaščine. Če se je Aleš Ušeničnik strinjal »z žrtvovanjem slovenskega jezika«, so liberalec Mihajlo Rostohar, masarikovec Albin Prepeluh, Ivan Cankar pristajali na politično povezovanje, ne pa na kulturno-jezikovno zlitje. Sicer pa je Dolenc v zvezi z dilemo jugoslovanskega združevanja orisal razmišljanja in stališča za ali proti še pri drugih privržencih Vede. Nova zareza nastopi z oživljanjem parlamentarne dejavnosti v habsburški monarhiji leta 1917, večji rezultati pa se pokažejo jeseni<br />
1918. Sprva v okviru Kulturnega odseka Narodnega sveta, v katerem je sodelovalo trideset vidnih znanstvenikov in umetnikov. Resolucija je prinesla zahtevo, da naj sicer v »politično popolnoma edinstveni državi« ne ovirajo razvoja prosvetnega življenja na temelju kulturne avtonomije. Vendar so resolucijo opustili in v kasnejši izjavi, objavljeni v Slovenskem narodu 23. novembra istega leta, umaknili bistveno zahtevo, podprli pa so jo tudi tisti, ki so nekaj dni pred tem podpisali resolucijo. Pri tem je bila odločilna ideološko-strankarska naravnanost na škodo avtonomnega individualnega javnega odločanja.<br />
Vprašanje upravne ureditve, ki je seveda zajemalo bistveno vprašanje ali stopitev slovenske kulturne in jezikovne posebnosti s Hrvati in Srbi ali njeno ohranitev, se<br />
je v državi SHS znova postavilo v času ustavne razprave spomladi 1921. Svoje zahteve<br />
so slovenski izobraženci iz kroga treh političnih usmeritev izrazili v Avtonomistični<br />
izjavi slovenskih kulturnih delavcev, ki je poleg kulturne samostojnosti<br />
vnesla tudi zahtevo po upravni in gospodarski samostojnosti. Izjava je sprožila živahno<br />
dejavnost in postopno prinašala depolitizacijo slovenskih izobražencev in<br />
tudi usihanje njihove politične angažiranosti. Veliko slovenskih ustanov jo je sprejelo,<br />
imela pa je še dodatno podporo Antona Korošča in stranke SLS, ki je poslej<br />
zlasti v času, ko je bila v opoziciji, dobivala večje število volilnih glasov bodisi za<br />
občinske ali skupščinske volitve. Sicer pa je Dolenc predstavil razhajanja liberalcev<br />
v liberalnem in socialdemokratskem taboru, nove pomisleke in zavrnitve oziroma<br />
podporo jugoslovanski integraciji v zagrebški Novi reviji in polemike med strankami<br />
(npr. med katoliško SLS in liberalnimi glasili). Ob tem pa je vse bolj rasla<br />
vidna skrb zlasti glede negovanja slovenskega knjižnega jezika. Omenimo hude<br />
politične krize v državi tja do uvedbe kraljeve diktature, ko se pojavi slovensko<br />
vprašanje v vrstah katoliške in liberalne mladine, ki sta imeli vizijo izbojevati samostojno<br />
nacionalno državo. Navajam Boža Voduška, iz liberalnega tabora, pa<br />
Jožeta Dolenca z zahtevo po pravici do samoodločbe in odcepitve in Lojzeta Udeta<br />
z zahtevo po samostojni združeni Sloveniji. Ervin Dolenc še oceni, da cilj tega<br />
radikalnega mladinskega gibanja v primerjavi z Makedonijo in Hrvaško ni bil<br />
oboroženi boj za separatistične cilje.<br />
V začetku diktature, ko so bili v vladi še politiki iz vrst katoliške SLS, ni bilo<br />
takšnega pritiska, kot oriše avtor v naslednjem poglavju, Povečan integralistični<br />
pritisk pod diktaturo. Ko pa je razočarana SLS odšla v opozicijo, so se začeli<br />
zaostreni odnosi med centralisti in federalisti. Še posebej je imela osrednjo vlogo<br />
kulturna politika, ki naj bi v času enega desetletja spreobrnila državljane v privržence<br />
jugoslovanskega integralizma, centralizma in spojila »tri plemena« v en<br />
jugoslovanski narod, enotni jezik, pravopis in pisavo. V tem kontekstu je bilo na<br />
udaru slovensko šolstvo – udejanjen je bil mačehovski odnos do slovenskih učbenikov.<br />
Sicer pa so izobraženci iz liberalnega tabora svoje videnje o slovenstvu in<br />
jugoslovanstvu svobodno predstavljali v štirinajstnevniku Naša doba, Revija za javna<br />
vprašanja v času, ko še niso bili v vladi. V korist slovenski identiteti so pisali<br />
Anton Lajovic, Ivan Lah in Božidar Borko, oporekala pa sta jim Bogomil Vošnjak,<br />
ki je bil za skupno jugoslovansko kulturo, ne pa tudi za skupni jezik, in Andrej<br />
Druškovič, ki se je navduševal za dvojezičnost. Zadnji del omenjenega poglavja je<br />
»Kulturni problem slovenstva«. Z vstopom v vlado jeseni 1931 so slovenski liberalni<br />
politiki in njihovi privrženci znova brezkompromisno podpirali jugoslovanski<br />
integralizem. Vendar se je glede na hudo ogroženost slovenstva in Slovencev zaradi<br />
krivične etnične meje in zatiranja Slovencev v sosednih državah slovensko izo158<br />
Ocene in poročila<br />
braženstvo z različnih idejnih gledišč vključevalo »v spontano gibanje v obrambo<br />
slovenstva«. Na stališče Otona Župančiča, da slovenstvu ne bi nič škodilo, če bi se<br />
odpovedali samostojnemu jeziku, so se v času najtršega unitarističnega režima odzvali<br />
izobraženci iz liberalnega, katoliškega in marksističnega tabora. Polemiko je<br />
spodbudila knjižica J. Vidmarja »Kulturni problem slovenstva«, ki je izšla maja<br />
1932. V njej je med drugim liberalne politike odločno opozoril, da je ocena »protidržavno<br />
izdajstvo«, kot so označili boj za samostojno in kulturno življenje Slovencev,<br />
nevzdržna in neetična. Vidmarjevo pogumno dejanje in odziv privržencev,<br />
ki so sprejemali njegovo stališče oziroma ga odklanjali, kar je razvidno tudi iz<br />
novonastalih glasil (Slovenija, Beseda o sodobnih vprašanjih, Sodobnost, Književnost)<br />
in predvsem z objavo Slovenske deklaracije, t. i. punktacije SLS, je orisal že<br />
Janko Prunk v knjižici Slovenski narodni programi. Dolenc pa je prispeval še<br />
razmišljanja nekaterih drugih akterjev in prikaz problema o slovenstvu v času nove<br />
vladavine Jugoslovanske radikalne zajednice. Kljub idejnim nasprotjem med tremi<br />
tabori so dogodki druge svetovne vojne vplivali na to, da je pri reševanju slovenskega<br />
nacionalnega vprašanja vse bolj prihajalo do sozvočja med odpadniki starih<br />
političnih strank, kar se je uresničilo v okviru OF, ko so pridružene politične<br />
skupine sprejele skupen program. Dolenc na koncu oceni, da je bilo razpravljanje o<br />
slovenskem vprašanju v jugoslovanski državi v obdobju novih idej o nacionalizmu,<br />
vlogi nacionalne države, oblikovanju nacionalne identitete in pomenu jezika »redek<br />
ali mogoče celo enkraten pojav« v Evropi.<br />
Sledi kratko poglavje Intelektualci in delitve, v katerem v uvodnih besedah pokaže<br />
prelomne politične in gospodarske spremembe v zadnjem desetletju pred drugo<br />
svetovno vojno(1929–1941), ob tem pa tudi izhodišča med razhajanji v katoliškem,<br />
liberalnem in marksističnem taboru. Pri tem zapiše, da je temeljna delitev<br />
prešla od ideološko civilizacijske ravni kulturnega boja na pragmatično politično<br />
raven k protifašističnemu oziroma protikomunističnemu gibanju, ki sta zajemala<br />
tudi nove privržence, kar je vse bolj zaostrilo nasprotja v naslednjih letih. Toda<br />
nekateri izobraženci kulturniki so se razumsko opredeljevali tudi za sredino, se med<br />
seboj zbliževali in zavračali ekstremnost enih in drugih.<br />
V naslednjem vsebinskem sklopu, Kultura kot politična propaganda, je Dolenc<br />
upošteval predvsem dva avtorja, in sicer Bojana Godešo in Aleša Gabriča, ki sta<br />
doslej najbolj poglobljeno prispevala k tej tematiki. Predvojnemu sodelovanju slovenskih<br />
nekomunističnih izobražencev okrog revije Sodobnost so se ob začetku<br />
odpora proti okupatorju pridružili kulturni delavci (umetniki in znanstveniki), ki<br />
so imeli celo svojo skupino kulturnih delavcev v OF. Spomladi 1942 pa so bili<br />
glede na izgubo posebnega položaja vključeni v bolj ali manj manifestativne dejavnosti.<br />
Zatem je govor o vlogi in izvajanju kulturnega molka, skratka molk naj bi<br />
zajel vse, kar bi dajalo videz naklonjenosti in sožitja z okupatorjem. Upoštevati je<br />
treba, da so z okupacijo prenehale izhajati številne osrednje literarne in tudi strokovne<br />
revije. Na drugi strani pa so še vedno izhajala stanovska in strokovna glasila,<br />
kar pa se je ujemalo s tedanjimi pogledi kulturne politike OF. Posebej je omenjeno<br />
delovanje slovenskih kulturnikov pri Slovenskem zborniku 1942 kot primer prve<br />
alternativne kulturne akcije OF. Po italijanski okupaciji, v času Rupnikove pokrajinske<br />
uprave, so se razmere v kulturni politiki spremenile. Izobražence kulturnike<br />
so vabili k sodelovanju pri propagandnem delu in k pospešenemu protikomunističnemu<br />
boju, pri čemer se je največja skupina odzvala prav iz katoliških vrst.<br />
Omeniti je treba Slovensko narodno in protikomunistično spomenico, ki so jo leta<br />
1943 izročili Leonu Rupniku. Propaganda po radiu pozimi 1944 pa je prispevala k<br />
zbiranju sredstev v okviru dobrodelne organizacije Zimska pomoč. Uspeh protikomunistične<br />
propagande predstavlja tudi obsežen Zbornik zimske pomoči, ki je<br />
izšel v začetku poletja 1944. Četudi je OF odsvetovala sodelovanje, je na 610<br />
straneh 108 avtorjev različnih strokovnih profilov iz katoliškega in liberalnega tabora<br />
prispevalo svoje delo. Zbornik izpričuje neuspeh kulturnega molka OF. Glede na<br />
vojne razmere in razne pritiske so pri zbornikih sodelovali književniki z obeh strani,<br />
tako denimo Oton Župančič, Dušan Ludvik in drugi. Kulturno politiko OF je<br />
kmalu izpovedal Slovenski zbornik 1942, v katerem so, če odštejemo poezijo, sodelovali<br />
trije komunisti, dva katoličana in šest liberalno usmerjenih piscev, ki niso<br />
bili politično dejavni. Toda vsi prispevki in poezija so izraz narodnega odpora proti<br />
okupatorjem in videnje uresničevanja narodnega političnega in kulturnega življenja.<br />
Omenjeni zbornik je tudi »poskus alternativne kulturne akcije« proti kulturni<br />
dejavnosti pod sovražno okupacijo. Skupaj s Slovenskim zbornikom 1945, ki<br />
je izšel jeseni 1945, in pa Umetniškim zbornikom, Slovenska sodobna upodabljajoča<br />
umetnost pod uredništvom Mihe Maleša so zanimiv dokaz posebnosti slovenskega<br />
kulturnega boja.<br />
Zanimiv je oris medsebojnih odnosov v poglavju Država, cerkev, šolstvo, v katerem<br />
Dolenc predstavi položaj južnih Slovanov ob koncu prve svetovne vojne in tik<br />
po njej z ustanovitvijo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma Kraljevine<br />
Jugoslavije. Kot je znano, so tako številčna moč Srbov, Hrvatov in Slovencev, stopnja<br />
razvitosti posameznih pokrajin, verska in etnična raznolikost kot tudi gospodarski,<br />
kulturni in upravni razvoj v novi državi vplivali na reševanje problematike<br />
uravnoteženja med državo in večinsko Pravoslavno cerkvijo s kraljevo dinastijo. V<br />
poglavju avtor prikaže stanje Rimskokatoliške cerkve po ustanovitvi Jugoslovanske<br />
škofovske konference novembra 1919, njeno in Jegličevo prizadevanje za sklenitev<br />
konkordata s Svetim sedežem in glede na liberalno usmerjeno jugoslovansko državo<br />
nesprejemljivost zahtev Rimskokatoliške cerkve na področju državnega šolstva. V<br />
naslednjih letih, zlasti v času razprave in sprejetja vidovdanske ustave junija 1921,<br />
ki je uzakonila svobodo in enakopravnost veroizpovedi, zavračala pa zlorabo duhovne<br />
oblasti v cerkvah, verskem tisku ter v okviru cerkvene dejavnosti povezave s<br />
politično stranko, je prihajalo do nesoglasij in celo do hudih sporov med državo in<br />
Rimskokatoliško cerkvijo. Pogajanja, ki so zapletala medsebojne odnose med državo<br />
in Katoliško cerkvijo, so se vlekla tja do podpisa konkordata 25. julija 1935 v<br />
Rimu, že v času vladavine Milana Stojadinovića in notranjega ministra Antona Korošca.<br />
Srbsko zgodovinopisje je to dejanje ocenilo kot kapitulacijo jugoslovanske<br />
države pred Rimskokatoliško cerkvijo, saj naj bi s tem obstajala možnost njenega<br />
širjenja na račun drugih religij v državi. Srbska pravoslavna cerkev je z akcijami v<br />
160 Ocene in poročila<br />
javnosti pridobivala svoje privržence proti temu, četudi je parlament julija 1937 izglasoval<br />
sprejem konkordata. Toda zaradi novih razburljivih dogodkov v Beogradu<br />
in drugod je vlada konkordat umaknila iz parlamentarnega postopka. Konkordat ni<br />
bil nikoli sprejet, začetek druge svetovne vojne je namreč prinašal nove izzive, na<br />
katere se je morala odzvati vlada JRZ. Vendar je katoliška cerkev v tedanji Dravski<br />
banovini kljub obstoju sekularizacije uspela v okviru različnih društev uresničevati<br />
nekatere svoje cilje na vzgojno-šolskem in prosvetno-kulturnem področju.<br />
Zadnji sklop poglavij ima naslov Kultura in ideologija. V uvodnih mislih označi<br />
obseg nasilja v političnem delovanju v preteklosti, vrhunec pa nasilje doseže med<br />
prvo in drugo svetovno vojno in posledično tudi po njej. Avtor se je lotil vprašanja,<br />
kaj je v Italiji, ki je bila razmeroma pozno združena v enotno kraljevino, pogojevalo<br />
nastanek in zmago fašizma, agresijo Mussolinijeve politike, nadalje odnose s Hitlerjem<br />
in z generalom Francom kot tudi tedanjo oportunistično politiko zahodnih<br />
demokracij, ki je bila v defenzivi. Predstavi nam tudi vzpon nacionalsocializma in<br />
Hitlerjevo agresivno notranjo in zunanjo politiko predvsem do Slovanov. Nadalje<br />
obravnava položaj in narodno zatiranje Slovencev z asimilacijo, ko je bil del slovenskega<br />
ozemlja z rapalsko mejo priključen Italiji. Poglavje sklene s kratkim orisom<br />
delovanja fašistioidnih gibanj v Jugoslaviji, tako Organizacije jugoslovanskih<br />
nacionalistov (ORJUNE), ki je v Sloveniji obračunavala s komunisti, zlasti ob dogodkih<br />
junija 1924 v Trbovljah, in pronemško gibanje Jugoslovanskega ljudskega<br />
gibanja Zbor v drugi polovici tridesetih let pod vodstvom Dimitrija Ljotića, ki je<br />
imel svoje privržence tudi v Sloveniji, še posebej aktivne med mladino.<br />
Dolenc se je v dveh kratkih poglavjih lotil prepotrebne mikroraziskave vprašanja<br />
sprejemanja fašizma v obmejnih slovenskih krajih. Pred njim je Drago Sedmak leta<br />
1978 v diplomski nalogi posebej opravil raziskavo o vključevanju Slovencev v<br />
fašistično stranko pod naslovom Fašizem in Slovenci na Goriškem 1920–1926.<br />
Dolencu je bil za vzorec kraj Senožeče in je s poglavitnih plati orisal število slovenskih<br />
in italijanskih prebivalcev (tudi vojakov, uradnikov itd.). Zanimivo je preseljevanje<br />
slovenskega in italijanskega prebivalstva, bodisi da so Slovenci prebegnili<br />
v Jugoslavijo, se izselili v druge kraje Italije ali se izseljevali v evropske države ter v<br />
Argentino in Brazilijo. Prihajali so tudi Italijani, predvsem po službeni dolžnosti, in<br />
sicer državni uradniki, učitelji itd. Dolenc oriše tudi odnos duhovščine do liberalno<br />
usmerjenih prebivalcev in društev v Senožečah in posebej italijanski raznarodovalni<br />
pritisk nad tamkajšnjo duhovščino. Sicer pa je skupno življenje italijanskih in<br />
slovenskih prebivalcev v Senožečah obsegalo tudi medsebojno strpnost, družinska<br />
prijateljstva in sorodstvene vezi. Tudi v Senožečah, kot ugotavlja avtor, so se Slovenci<br />
vključevali v krajevno organizacijo Narodne fašistične stranke (PNF). Zlasti<br />
so jih v to silile gospodarske in socialne razmere, ki so privedle do medsebojne<br />
lojalnosti. Posebej je bila v tem smislu izpostavljena generacija, rojena v letih 1905–<br />
1917, pa tudi pred tem. Nekaj članov stranke iz vrst Slovencev pa je bilo tudi<br />
odkritih privržencev italijanskega fašizma.<br />
Dolenc se je pomudil pri zanimivem vprašanju odnosa znotraj komunistične<br />
stranke z naslovom Spori med komunisti. Pri tem si je zastavil vprašanji, ali je mogoče presojati spore glede na dve med seboj ločeni generaciji in ali je na Slovenskem<br />
sploh prišlo do sporov na generacijski ravni. Kakšni so bili vzroki za medsebojno<br />
nezaupanje, govorijo tudi usode tistih, ki so bili odrinjeni od politične<br />
moči. Na podlagi podrobnih biografij nekaterih komunistov ene in druge generacije<br />
je Dolenc uspel presojati objektivno.<br />
Dolenc je po orisu Vlada Kozaka glede dejavnosti dveh generacij v dvajsetih<br />
letih, še posebej po veliki železničarski stavki, označil starejšo generacijo komunistov,<br />
ki se je bolj ali manj pasivizirala, in mlajšo (Kardelj-Kidrič), ki je bila tedaj<br />
močno dejavna avantgarda v Skoju. Neprestani spori in delovanje frakcij so se več<br />
ali manj vrteli v odnosu KPJ do nacionalnega vprašanja. Zanimive so tudi navedbe<br />
članov vodstva v Pokrajinskem komiteju Skoja za Slovenijo. Dolenc nadrobno oriše<br />
funkcije, ki so jih imeli komunisti starejše in mlajše generacije, in prelomne trenutke<br />
ob menjavi generacij. Pri vzponu Kidriča in Kardelja ima zasluge tudi Josip<br />
Broz - Tito, ki je vse bolj postajal osrednja osebnost v CK KPJ. Eden bistvenih<br />
stalnih sporov med komunisti je zadeval vprašanje sodelovanja v delavskem gibanju<br />
s socialdemokrati v sindikatih, v čemer so pravoverni komunisti videli prepočasno<br />
boljševizacijo ne le jugoslovanske, marveč tudi evropskih komunističnih strank. S<br />
sprejetjem nove ljudskofronte politike Komunistične internacionale, ki je imela več<br />
uspešnih faz tudi Sloveniji, so se s paktom Hitler-Stalin avgusta 1939 medsebojni<br />
odnosi znova zaostrovali, vendar so uspeli privržence ljudskfrontnega gibanja pripeljati<br />
v vseslovenski odpor. Dolenc vestno oriše usode komunistov, ki jih je vodstvo<br />
KPJ odstranilo od vpliva politične moči. Orisal je usodo Lovra Kuharja -<br />
Prežihovega Voranca, Dragotina Gustinčiča, Mirka Koširja, Jožeta Marna, Janeza<br />
Pereniča, Vilibalda Konteja idr. Posebej se je pomudil pri Dušanu Kermavnerju,<br />
pri katerem izstopa poudarjen vzrok: nezaupanje. Sicer se je v času med obema<br />
vojnama, med vojno in po vojni v medsebojnih spopadih ves čas vlekla rdeča nit –<br />
boj za oblast.<br />
Kocbekov članek premišljevanje o Španiji, objavljen v reviji Dom in svet 1937,<br />
je, kot je že znano, dokončno pospešil razhajanja v slovenskem katoliškem gibanju,<br />
posebej v katoliški stranki SLS. Pri obravnavi predhodnega dolgoletnega procesa<br />
razhajanja je Dolenc v uvodu prikazal v času prve svetovne vojne, ko sta se izoblikovali<br />
dve skupini. Prva je zagovarjala proavstrijsko usmeritev reševanja slovenskega<br />
narodnega vprašanja, druga pa se je zavzemala za zedinjenje južnih Slovanov<br />
v novo državno enoto. Posebej so nastajale razpoke na katoliškem kulturnem področju,<br />
ko je teolog Izidor Cankar prevzel uredništvo revije Dom in svet 1914 in<br />
uvajal nove, liberalnejše poglede na umetnost, ki so zavračali izključno koristnost<br />
vzgojnosti (resnično-dobro-lepo), ki jo je vztrajno podpirala cerkvena hierarhija.<br />
Krizo je porajala Cankarjeva nova uredniška politika, ki je bila v bistvu izraz<br />
nasprotja med dvema generacijama. Novo ravnotežje so dosegli z novim laičnim<br />
uredništvom (France Stele, France Koblar), ko je v naslednjem desetletju revija<br />
doživela zavidljivo raven. Pri njej so začeli sodelovati tudi mlajši uredniki, pripadniki<br />
križarskega gibanja, toda Katoliško tiskovno društvo (duhovnikov stare generacije)<br />
je vse bolj pritiskalo na njihovo nesprejemljivo usmeritev in dejavnost. Spre162<br />
Ocene in poročila<br />
jetje papeške okrožnice Quadragesimo anno 1931, ustanovitev Katoliške akcije,<br />
organizacijska rast Ehrlichovih stražarjev in Tomčevih mladcev na eni strani in na<br />
drugi uvajanje novega državnega unitarnega režima, ki je v tedanji Dravski banovini<br />
razpustil katoliške organizacije, med njimi množično Prosvetno zvezo, Kmečko<br />
zvezo, Orle in Slovensko stražo, pa so še poglobili medsebojno nestrpnost in nerazumevanje.<br />
Na tem mestu naj izpostavimo članek stražarjev »Kriza besede« decembra<br />
1934 v stražarskem glasilu, ki odpira vprašanje bogoiskateljstva mladinskega<br />
gibanja v dvajsetih letih, in pa Kocbekov članek »Enemu izmed ozkih«, 1937,<br />
ki sta privedla do široke polemike, v katero se je vključil tudi katoliški ideolog Aleš<br />
Ušeničnik. V tem predviharju je sodu izbilo dno Kocbekovo Premišljevanje o<br />
Španiji, ki je s polemikami pretresalo slovensko katoliško skupnost in prineslo dokončen<br />
razkol med obema generacijama. Kocbekova skupina je začela odmevno<br />
udejanjati svoje poglede v novi reviji Dejanje. Kot pisec razprav o katoliškem taboru<br />
v tridesetih letih naj poudarim, da je k razhajanju v tem taboru dalj časa prispevalo<br />
tudi poglavitno vprašanje pojma »katoliška skupnost« oziroma »slovenska<br />
katoliška skupnost«. Ta dva pojma sta bila v slovenski družbenopolitični in kulturni<br />
javnosti že dolgo navzoča. Lomila so se kopja ob vprašanjih, kdo spada v<br />
katoliško skupnost in ali je to politični in ne le verski ali cerkveni pojem. V drugi<br />
polovici tridesetih let je potekal tudi poskus skrajne desnice zediniti slovensko katoliško<br />
skupnost ob Katoliški akciji z novimi pravili. Katoliška levica, predvsem<br />
krščanski socialisti in študentski kljub zarjanov, je sodila, da bi to hromilo<br />
demokratično življenje in hudo zaviralo razvoj slovenske narodne skupnosti. Sicer<br />
pa sta se v drugi polovici tridesetih let oblikovali dve možnosti, in sicer protifašizem<br />
in protikomunizem, ki sta se še zlasti med drugo svetovno vojno uveljavili tudi pri<br />
nas.<br />
V zadnjem poglavju avtor oriše odnos Antona Korošca do antisemitizma, ki ga v<br />
kontekstu večplastne problematike označi kot skupek Koroščeve pragmatične politike.<br />
Še posebej ko deluje Korošec v vladi kot prosvetni minister od poletja 1940 pa<br />
do njegove smrti sredi decembra 1941. Dolenc je v analizi ob drugih virih in literaturi<br />
posvečal veliko pozornosti predvsem dvema pomembnima viroma, in sicer<br />
dnevniškim beležkam ministra Mihaila Konstantinovića in dnevniku srbskega<br />
novinarja in publicista Milana Jovanovića Stoimirovića. Sicer pa avtor problem in<br />
obstoj »jasnega izraza« antisemitizma oriše na podlagi slovenske zgodovinske literature,<br />
ki je najbolj povezana z ideologijo slovenskega političnega katolicizma, torej<br />
od Mahniča do Ušeničnika. Kot ugotavlja Egon Pelikan, so bili Judi dejansko v<br />
očeh ideologov in politike SLS oziroma slovenskega dela JRZ od 1935 – za razliko<br />
od protestantov, prostozidarjev in liberalcev – med tistimi družbenimi skupinami,<br />
ki so poleg komunistov imele pečat najnevarnejših nasprotnikov Katoliške cerkve.<br />
V liberalnih krogih so Jude videli kot zaveznike nemštva, marksisti pa so jih enačili<br />
s kapitalisti oziroma s kapitalizmom. Vendar se je Koroščevo videnje judovskega<br />
vprašanja s časom spreminjalo. Če je še kot notranji minister septembra 1938, torej<br />
nekaj mesecev po anšlusu, govoril na narodnoobrambnem zborovanju v Prekmurju,<br />
da »pri nas v Jugoslaviji, čemur ste vi priča, ne obstoji židovsko vprašanje«,<br />
je leta 1940 v funkciji prosvetnega ministra v vladi zagovarjal sprejetje protijudovskih<br />
uredb, pri čemer je zaostroval odnose tako v vladi kot med njim in vlado.<br />
Obenem pa Dolenc objektivno poudarja, da dve uredbi nista kazalnik uvajanja<br />
rasistične zakonodaje v Jugoslaviji, temveč ju moramo razumeti bolj v kontekstu<br />
zunanje politike kneza Pavla in jugoslovanskih gospodarskih obveznosti do nacistične<br />
Nemčije. Anton Korošec, ki je imel sicer trdo roko do nemške manjšine in<br />
deloval proti nacistični propagandi na eni strani, je na drugi kot prosvetni minister<br />
nekaj mesecev pred nemško okupacijo predlagal, naj se v šolah ne poučujeta angleščina<br />
in francoščina, temveč jeziki naših »velikih sosedov« torej italijanščina in<br />
nemščina. Skratka, Koroščeva pragmatična politika, kot poudarja avtor, ki povzema<br />
tudi tehtno analizo Bojana Godeše o položaju SLS v letih 1940 in 1941, ni niti v<br />
zunanji niti v notranji politiki uspela obvarovati državo pred aprilskim zlomom s<br />
sovražno okupacijo 1941.<br />
Knjiga Ervina Dolenca je dragoceno delo, saj prinaša v povezavi z dogajanjem v<br />
Evropi vrsto zanimivih razmišljanj, analiz in ugotovitev, ki nam z različnih plati<br />
širijo obzorje vedenja o preteklosti slovenskega naroda v obdobju med obema vojnama.Igor Zemljičhttp://www.blogger.com/profile/12702411494603316206noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-8015891785758473781.post-2599511499081972812011-09-15T09:17:00.000+02:002011-09-23T09:21:10.582+02:00Martin Moll: Kein Burgfrieden. Der deutsch-slowenische Nationalitätenkonflikt in der Steiermark 1900-1918<br />
<div style="line-height: 150%; text-align: justify;">
Filip Čuček:</div>
<div style="line-height: 150%; text-align: justify;">
<b>Martin Moll: Kein Burgfrieden.
</b><b style="mso-bidi-font-weight: normal;">Der deutsch-slowenische
Nationalitätenkonflikt in der Steiermark 1900-1918. Studienverlag, Innsbruck
2007, 595 str.</b></div>
<div style="line-height: 150%; text-align: justify;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgtzKUdZ4NhaQC1IVrx5Ui_uEYtNmqPjJDkG1RzZ2BWNwZFssWAmUabhcPjIOkBUujVxpzFEETcqBhxJ7xnY1-BKFG-JozHUvmpNBVT2hmCWau4YZjG4_ATYtusULEvV22VPcwgvquHvwdK/s1600/moll2.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgtzKUdZ4NhaQC1IVrx5Ui_uEYtNmqPjJDkG1RzZ2BWNwZFssWAmUabhcPjIOkBUujVxpzFEETcqBhxJ7xnY1-BKFG-JozHUvmpNBVT2hmCWau4YZjG4_ATYtusULEvV22VPcwgvquHvwdK/s400/moll2.jpg" width="256" /></a></div>
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgC_eqHc3ZN90aoVUg7R_gPf6V4u66CO8ozhL9fIAr_fFJZaSF88k-HIS-mE9LLpCRLlt0lkv01ZsuMI2JwMjHkiqxgV1e0gTVvU711XriTcn6ZgIkoHEHb2VhjItZ3OjFRjeNvzqhAuZl_/s1600/moll.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><br /></a><br />
<br /><div style="text-align: justify;">
<br />Za doc. dr. Martina Molla iz graške univerze Karla in Franca bi lahko dejali, da je imel dokaj nenavadno pot do visokošolskega učitelja. Rojen leta 1961 je po študiju zgodovine in germanistike na isti univerzi leta 1987 doktoriral iz zgodovine in nato 15 let delal v gospodarstvu, ob delu pa je, v sodelovanju z Inštitutom za zgodovino graške Filozofske fakultete, tudi raziskoval in se strokovno izpopolnjeval. Svoje izsledke je že zgodaj objavljal v raznih strokovnih revijah. V začetku leta 2003 je bil na graški univerzi habilitiran iz novejše in sodobne zgodovine s habilitacijskim delom Studien zum deutsch-slowenischen Nationalkonflikt in der Steiermark vor dem und im Ersten Weltkrieg, kjer se je njegova »poklicna« zgodovinarska pot dejansko pričela.<br /> Njegovo habilitacijsko delo je leta 2007 izšlo pri založbi Studienverlag v Innsbrucku kot znanstvena monografija z naslovom Kein Burgfrieden. Der deutsch-slowenische Nationalitätenkonflikt in der Steiermark 1900-1918. Predelana študija se tako loteva osvetlitve slovensko-nemških nacionalnih odnosov ob koncu dvojne monarhije na Štajerskem, ko je nacionalni konflikt zadobil že neslutene dimenzije.<br /> Mollova obsežna knjiga zajema 595 strani s kar 2373 opombami. Knjigo je strukturno razdelil na 15 poglavij. V prvem poglavju je namenil pozornost sami temi knjige, stanju raziskav in virov. Dosedanje raziskave in obstoječe vire je nanizal na 30 straneh, kar daje slutiti, da njegovo delo temelji na obsežni pregledani literaturi in kopici novih virov. V drugem poglavju je podal zgodovinski oris Štajerske v drugi polovici 19. stoletja. V tretjem poglavju se je posvetil nastanku nemškega nacionalizma na Štajerskem, v četrtem pa na drugi strani primerjal slovenski boj (oziroma slovenski nacionalizem) za enakopravnost. V petem poglavju je iskal vzporednice Štajerske in balkanske krize pred prvo svetovno vojno, v šestem pa sarajevski atentat in njegove posledice, kar je podal v nadaljevanju (sedmo do trinajsto poglavje) v obliki političnega preganjanja Slovencev na Štajerskem. V štirinajstem poglavju je vzel v pretres reakcije na zaostreno politično klimo na Štajerskem, v petnajstem pa stališče Slovencev med prvo svetovno vojno. Na koncu je dodal še obširen povzetek (15 strani), obsežen seznam virov in literature (45 strani), seznam okrajšav (2 strani) in osebno kazalo (5 strani). <br /><a name='more'></a>Štajerska je bila jezikovno mešana, na severu nemško in na jugu pretežno slovensko govoreča. Slovenci so predstavljali tretjino celotnega prebivalstva. Po obnovi ustavnega življenja v Avstriji se je nacionalizem močno razmahnil, prizanesel pa ni niti (Spodnji) Štajerski. Nemci so se naslanjali na idejo obstoječega posestnega stanja, medtem ko so Slovenci zahtevali enakopravnost na vseh področjih javnega življenja. Glavno mesto Gradec je predstavljalo gospodarski, kulturni in administrativni center, pripadalo pa je »nemškemu« delu dežele. Tudi spodnještajerska mesta so imela nemški značaj, v drugi polovici 19. stoletja pa je slovenska stran načrtno zastavila »napad« na nemške trdnjave (Maribor, Celje, Ptuj, Brežice). Seveda bi bilo pretirano zapisati, da je zgolj takšno posestno stanje pripeljalo do konfliktov. Pred »zasukom« v nacionalizem so štajerski Nemci in Slovenci živeli brez sporov, značilnih za drugo polovico 19. stoletja. Deželna zavest in pripadnost kroni sta prevladali nad nacionalno pripadnostjo, ki se je počasi, toda vztrajno oblikovala. Z marčno revoluciji leta 1848 se je deželna zavest pričela počasi »topiti« v prid nacionalni zavesti, z združitvijo Nemčije dobrih 20 let kasneje pa je nacionalizem pravzaprav že zajemal širše množice prebivalstva. Štajerski Nemci in Slovenci so postajali vse bolj sovražniki v eni deželi, prepad med obojimi pa se je z leti zgolj stopnjeval in se kazal ob aktualni politiki vlade (okupacija in aneksija BiH, balkanski konflikt pred prvo svetovno vojno) kot tudi na lokalnem političnem prizorišču (od konca 70-ih let 19. stoletja se je nemško-slovenski konflikt kazal ob volitvah in drugih političnih manifestacijah).<br /> Z atentatom na prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu pa se je, tako avtor, latentno sovraštvo do nenemških narodov monarhije močno zaostrilo. Proti štajerskim Slovencem se je vsula toča denunciacij že poleti leta 1914. Obtoženi so bili kolaboracije s srbskimi »klikami«, sledile pa so množične aretacije in zapori. Potem ko je akcija stekla v polnem razmahu, ni bilo več možnosti povratka. Tudi spoznanje štajerskih oblasti, češ da gre za zmotno postopanje proti štajerski duhovščini, ni več moglo zaustaviti sovražnega nastopa proti njim. Slovenski poslanci so po vnovičnem odprtju državnega zbora naslovili na vlado vrsto interpelacij, ki so navajale politično preganjanje Slovencev, za katere naj bi bili odgovorni spodnještajerski Nemci. Vlada je jeseni 1917 oblikovala dve preiskovalni komisiji, ki sta v začetku leta 1918 v glavnem potrdili navajanje slovenskih interpelacij . Glavni akter političnega preganjanja pa je bil štajerski deželno namestnik grof Clary, ki je že avgusta leta 1914 ukazal izdelavo seznamov srbofilov. Posebej zanimivo avtorjevo spoznanje pa je zagotovo dejstvo, da med aretiranci sploh niso bili slovenski politični akterji mednacionalnega spopada, pač pa so se med njimi znašli »nepomembneži«, ki so v stanju »spozabe« kritizirali vojna leta. Avtor je glavno pozornost v knjigi namenil prav temu fenomenu na začetku prve svetovne vojne in skrbno analiziral dogajanje. Po njegovem je prav ta nacionalni moment povzročil notranji razpad monarhije jeseni leta 1918 in posledično delitev Štajerske. Morda je slednja teza nekoliko pretirana, saj je nacionalni konflikt eskaliral že mnogo prej, politično preganjanje pa nikakor ni bilo glavni vzrok za slovenski »odhod« iz monarhije. Nacionalne razmere so že več desetletij načenjale vsakdanje življenje in se na začetku 20. stoletja še bolj zaostrile. Propadu je tako botrovalo predvsem nerešeno nacionalno vprašanje, ki se je »krpalo« vse od obnove ustavnega življenja naprej, prva svetovna vojna pa je nacionalne spore v monarhiji dokončno »razrešila«.<br /><br />Političnemu preganjanju Slovencev je botrovala vrsta naključnih dejavnikov, glavni krivec za to pa so bila vsekakor slovensko-nemška nasprotja (kot ugotavlja tudi avtor). Prav zaradi tega je rekonstruiral prelomno obdobje nacionalnega konflikta v posebej virulentnem obdobju zadnjih dveh desetletij pred prvo svetovno vojno. Prav tako kot slednje pa je avtor uspel pokazati, da se je prepričanje o slovenski lojalnosti pričelo krhati po septembrskih dogodkih leta 1908 v Ljubljani. Težišče raziskave, ki temelji pretežno na gradivu graškega deželnega arhiva, leži na prvih tednih po atentatu na prestolonaslednika in na prvih letih vojne. Mollu je uspelo prikazati fatalne nacionalne razmere na Štajerskem, ko je uradna oblast zaradi domnevnih sumov srbofilstva sprožila pravo gonjo proti slovenski duhovščini, kakor tudi to, da je na Štajerskem zevala med obema narodoma ogromna razpoka. Na eni strani brega je tako stal, tudi uradno podprt, nemški nacionalizem, ki se je vedno bolj nagibal k vsenemškim idejam. Nemško govoreče prebivalstvo, ki se je čutilo ogroženo od »južnega« slovenskega prebivalstva, je svoj izrazni moment našlo v proslavljanju nemško-pruskih monarhov, v čaščenju Bismarckovega kulta, ki je bil seveda za Avstrijo povsem nesprejemljiv, v čaščenju germanstva kot tudi v pročodrimskem gibanju (Los von Rom), ki je bilo v bistvu gibanje proč od Dunaja (Los von Wien). V nasprotju z italijanskim liberalnim nacionalizmom je bil avstrijski nemški nacionalizem antikatoliško in antijudovsko opredeljen.<br /><br /><br />Po Mollovi oceni je bil do sedaj preveč zapostavljen študij odnosov med nemškimi nacionalci in vsenemci (oziroma vsenemškimi konservativci) v monarhiji. Kar zadeva Slovence v monarhiji, so bili statistično gledano manjšina v deželi (s približno tretjino prebivastva). Toda na Spodnjem Štajerskem je bila slovenska stran od 80-ih let 19. stoletja naprej v popolni ofenzivi. Napad na nemške »trdnjave« je jasno kazal na slovensko odločenost glede njihovih zahtev. Konflikt se je predvsem na podlagi slovenskega »boja« in nemške obrambe prenesel v javnost in vsakdanje življenje (šolska in obrambna društva, policija in žandarmerija, učitelji in kleriki). Dunaj se je občasno (predvsem v času Taaffejeve vlade, ki so jo podpirali tudi slovenski poslanci) pokazal tudi kot nekakšen varuh slovenskih aspiracij, na drugi strani pa je bil vseskozi »naravni« zaveznik nemške strani.<br /><br />Konflikt med Nemci in Slovenci je seveda obvladovala tudi propaganda, ki je skušala dosegati (oziroma zagotavljati) ključne in strateške položaje. Ostrina, ki je narekovala ritem, je izhajala tudi iz zunajavstrijskih nagnjenj obeh polov. Nemci so iskali pot k vsenemštvu, med Slovenci se je rojeval občutek jugoslovanstva. Moll je tako rekonstruiral več možnih scenarijev ogroženosti: od nemškega »prodora« proti Jadranu do slavizacije glavnega mesta Gradec. Vse to je bilo zastopano v raznih člankih, brošurah, letakih, govorih ipd. in konec koncev vodilo k preganjanju »manjšinskih« Slovencev, ki so sicer po atentatu izražali svoje ideje zgolj preko sokolskih srečanj in podobnih »civilnih« združenj.<br /><br />Moll je svoji knjigi moral posvetiti precej dragocenega časa. Za razliko od kakšnih »splošnih« evropskih pregledov nacionalizmov se je dela lotil z drugačno metodo. Priznati moramo, da se v svoji knjigi postavlja na stran Slovencev, medtem ko so v vlogi »napadalcev« nemški nacionalci. Strankarsko politično življenje je prav tako skušal zaobjeti v karseda objektivni luči. Ni dvoma, da so bili Slovenci ves čas zvesti podporniki habsburške hiše. Kljub temu je prikazal pozitivne odzive štajerskih Slovencev ob srbsko-bolgarski zmagi nad Turki. Toda v majhni meri. Glavna pozornost knjige je namenjena preganjanju slovenskih duhovnikov (18) na Štajerskem. Na drugem mestu stojijo vpleteni uradi in oblasti, od notranjega ministrstva do namestništva, vojske in žandarmerije. Nacionalni konflikt pa je na drugi strani prikazal tudi z lokalnimi vaškimi trači, ko so se pojavile govorice o srbofilstvu med nemško govorečim prebivalstvom na Spodnjem Štajerskem, in denunciacijami proti slovenskim klerikom. Morda bi bilo potrebno (predvsem za nemško govorečega bralca) ob izdaji izdelati še krajevni register in dodati kakšen zemljevid ali dva.<br /><br />Če povzamemo, je Moll v svoji knjigi zaobjel več pomembnih kriterijev, s katerimi slika nacionalizem na Spodnjem Štajerskem. Zaobjel je dvojezični prostor in prikazal konflikt med različnimi narodi. V zadnjem stadiju monarhije je nacionalni moment izvzel iz glavnih centrov monarhije in ga osvetlil skozi periferno štajersko politično dogajanje. Nacionalizem je prav tako zasnoval na mejnem področju srednje in jugovzhodne Evrope. Kot zadnje pa velja izpostaviti slovensko nacionalno rast, ki je, tako avtor, v času, zajetem v knjigi, dokončno izoblikovala popolnoma enakovreden slovenski narod.<br /><br />Mollova knjiga je za raziskovalce, ki bodo osvetljevali štajersko na prelomu stoletja in čez, skoraj obvezen pripomoček pri njihovem delu, saj pojasnjuje nacionalni vidik iz drugega zornega kota in predstavlja obogatitev v slovenskem (in avstrijskem) zgodovinopisju. Prav tako pa si zasluži mesto v marsikateri slovenski knjižnici.</div>
Igor Zemljičhttp://www.blogger.com/profile/12702411494603316206noreply@blogger.com1Gradec, Avstrija47.070714 15.43950446.984196000000004 15.281575499999999 47.157232 15.5974325tag:blogger.com,1999:blog-8015891785758473781.post-88866081999812579332011-08-30T07:30:00.004+02:002011-08-30T08:26:19.835+02:00Janez Cvirn: Razvoj ustavnosti in parlamentarizma v Habsburški monarhiji<br />
<div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify;"><b style="mso-bidi-font-weight: normal;"></b></div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify;"><b>Filip Čuček: </b></div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify;"><b style="mso-bidi-font-weight: normal;">Janez Cvirn: Razvoj ustavnosti in parlamentarizma v Habsburški monarhiji : dunajski državni zbor in Slovenci (1848-1918), Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za zgodovino, Ljubljana, 2006, 319. str.</b></div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify;"><br />
</div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEictfo9Jgxf_5_60Ex53_DyLJMQcGFPs6ueb10n5eKzi9ZM7QTK0VOgsF57hgyqXyg4Z26Bp9LaqW0S1kzeuAhzer9OO62pWLrOpjfIbOULbSCgQp_PgrJf5fca6_dWcpFTJtjBAav3yb7n/s1600/naslovnicaCvirnmala.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEictfo9Jgxf_5_60Ex53_DyLJMQcGFPs6ueb10n5eKzi9ZM7QTK0VOgsF57hgyqXyg4Z26Bp9LaqW0S1kzeuAhzer9OO62pWLrOpjfIbOULbSCgQp_PgrJf5fca6_dWcpFTJtjBAav3yb7n/s320/naslovnicaCvirnmala.jpg" width="224" /></a></div><div style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; text-align: justify;"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;">Preoblikovanje Habsburške monarhije v ustavno in parlamentarno večnacionalno tvorbo je bil vsekakor zapleten in večplasten proces. Ideje, ki so za razliko od ostalih konstitucionalnih monarhij v Avstriji ponapoleonskega časa umanjkale, so v monarhijo sicer pricurljale preko nemških držav že relativno zgodaj. Toda vsako javno politično diskusijo je v predmarčnem času dušilo absolutistično Metternichovo obdobje, ki je onemogočalo kakršnokoli kritiko tedanje oblasti. Preoblikovanje klasične stanovske ureditve v Avstriji tako predstavlja leto 1848, ko je bil umsko zaostali Ferdinand I. (in njegov krog) prisiljen spremeniti temelje državne ureditve in jih približati »modernim« evropskim konstitucionalnim državam.</span></div><div style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; text-align: justify;"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;">Avtor knjige, red. prof. dr. Janez Cvirn, je v svojem delu predstavil glavne prelomnice v ustavni in parlamentarni zgodovini Habsburške monarhije (kasneje Cislitvanije), hkrati pa podrobno prikazal slovensko državnozborsko politiko. Cvirn je temeljnemu obdobju avstrijskega parlamentarizma v obdobju marčne revolucije namenil precej prostora in ga podrobno predstavil ter razgradil. Po uvodnem poglavju, kjer nas popelje po poti uvajanja konstitucionalizma (predvsem) v Srednji Evropi, je čas do ponovne uvedbe absolutizma razdelil v več poglavij, ki si sledijo v jasnem in razumljivem redosledu. Revolucionarno leto 1848 je v iskanju ustreznih rešitev zaznamovala aprilska ustava notranjega ministra Franza von Pillersdorfa, ki jo je cesar obljubil že dva dni po izbruhu revolucije na Dunaju. Dojemanje obljubljenih ustavnih oblik je bilo tedaj na Slovenskem večinoma napačno, še najbolj pa se mu je približal Janez Bleiweis, ki je v cesarjevem sklicu videl prvi korak h konstitucionalizmu in uveljavitvi temeljnih pravic človeka in državljana. Vendar pa je, kot avtor več kot prepričljivo pokaže, ustava sledila konstitucionalizmu zgolj v toliko, da je jasno uveljavila delitev oblasti (sodna, izvršna in zakonodajna), toda cesarju je še vedno dodeljevala veliko pristojnosti (preprečil je lahko sprejem vsakega zakona). Kljub temu pa so bile reakcije na prvo avstrijsko ustavo na splošno pozitivne.</span></div><a name='more'></a><br />
<div style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; text-align: justify;"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;">Avtor nam v nadaljevanju predstavi delovanje deželnih zborov (stanov), ki so se pridružili gibanju za reforme. Njihovo iniciativo je primerjalno umestil v obdobje dela na ustavi (in po njenem sprejemu) ter dejavnost, ki so jo v iskanju ustavnih rešitev pokazala deželna predstavništva. Še pomembnejše pa so bile prve državnozborske volitve junija leta 1848, ki jih je Cvirn z minuciozno natančnostjo analiziral, »rezultate« volitev pa nanizal v poglavjih Zasedanje državnega zbora na Dunaju in Kromeriški parlament, kjer je med drugim ugotavljal, da je nacionalna komponenta brez slehernih zadržkov rezultat političnega razvoja kasnejše dobe. Seveda se je dotaknil tudi slovenskih poslancev v prvi fazi avstrijskega parlamentarizma in jih postavil v kontekst tedanjih idej in političnih predstav.</span></div><div style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; text-align: justify;"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;">Z oktroirano ustavo je novi cesar pokazal, da je popuščanj revoluciji dovolj. Avtor je izredno spretno nanizal tok dogodkov, ki so vodili v neoabsolutistični režim, s katerim se je zgodnje obdobje ustavnosti v Avstriji končalo (potem ko je cesar konec leta 1851 s silvestrskima patentoma ukinil ustavo). Desetletnemu obdobju ponovnega javnega molka, ki ga je tedaj poosebljal notranji minister Bach, pa je sledila obnova ustavnega življenja leta 1860/61, potem ko se je obdobje pritiska in cenzure moralno in materialno izpelo. Cvirn nas tako pelje od mladega Franca Jožefa, ki je v začetku 50-tih let poskušal z absolutno oblastjo, konec desetletja pa je moral poseči po kompromisni rešitvi, ki je (vsaj na papirju) prinašala svež veter.</span></div><div style="line-height: 150%; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; text-align: justify;"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;"> Z obnovo ustavnega življenja v monarhiji se je tako vladni pritisk sprostil. Toda avtor novega političnega kurza Anton von Schmerling, ki je zaznamoval prva leta 60-tih let, je s svojo volilno geometrijo pridal »nemški« karakter dunajskemu državnemu zboru, poleg tega pa na podlagi davčnega in inteligenčnega cenzusa favoriziral tudi elitnejše sloje. Avtor tako tehtno in preudarno niza razvoj parlamentarne politične misli v prvi polovici 60-tih let vse do uvedbe dualizma leta 1867, ko so Madžari »odpadli« od poprejšnje politične ureditve in zagospodarili nad Ogrsko. Cislitvanija je bila prisiljena na novo postaviti državnopravne temelje avstrijske polovice monarhije in z decembrsko ustavo dejansko zastavila izhodišče za nadaljnjo (politično) modernizacijo (oziroma demokratizacijo) države. Avtor tako v nadaljevanju lepo pokaže, da je decembrska ustava iz leta 1867 Cislitvanijo spreminjala v relativno moderno ustavno monarhijo, ki glede demokracije ni bistveno zaostajala za večino evropskih držav. V državi so se nenazadnje vrstile volilne reforme v smeri splošne moške volilne pravice, ki je bila uveljavljena leta 1907.</span></div><div class="MsoBodyText" style="line-height: 150%;"><span style="font-family: "Times New Roman","serif";">V poglavju Vlade in državni zbor (1873-1914) je avtor podrobno orisal vlogo avstrijskega državnega zbora v političnem življenju države. Znotraj kronološkega trakta je minuciozno osvetlil posamezne probleme, ki so zaznamovali parlamentarno življenje v Cislitvaniji. Še posebej natančno je obdelal zapleten volilni sistem in njegovo spreminjanje, ki ga je krojila večnacionalna in strankarsko razvejena podoba parlamenta. V ta kontekst je postavil problem jezikovne enakopravnosti v državnem zboru, poleg tega pa je obdelal tudi vprašanje poslanske imunitete, poslanskih plač in obstrukcije, ki je na prelomu stoletja bistveno zaznamovala parlamentarno življenje. Posebej tenkočutno je prikazal tudi delovanje slovenskih poslancev v državnem zboru od leta 1848 do 1918, ki je bilo zaradi svoje majhne zastopanosti prisiljeno v oportunistično politiko. </span></div><div class="MsoBodyText" style="line-height: 150%;"><span style="font-family: "Times New Roman","serif";">Cvirn svojega dela ni zaključil pred prvo svetovno vojno, kot bi marsikdo pričakoval, pač pa je sledil parlamentarnemu življenju v Avstriji vse do njenega propada novembra leta 1918 (parlament se je sestal v vojnem času prvič maja leta 1917). Po avtorjevem prepričanju je botrovalo koncu monarhije prav vprašanje ureditve same države, kjer je parlamentarno življenje igralo ključno vlogo, enako težo pa je ob tem igrala tudi vse ostrejša nacionalna drža različnih strank in struj, ki se je po prelomu stoletja le še stopnjevala, tako da o kakršnihkoli nacionalnih sporazumih ne moremo več govoriti. Samo delo je gotovo prvenec zgodovine avstrijskega parlamentarizma (in slovenske politike v njem), saj se ostali avtorji na Slovenskem zgodovini avstrijske (parlamentarne) ustavne dobe posvečajo v manjši meri. Knjiga, ki jo je avtor sicer zasnoval kot univerzitetni učbenik, predstavlja temelj nadaljnjega študija avstrijske ustavne dobe, mimo katerega ne bo mogel noben raziskovalec slovenske zgodovine 19. stoletja. </span></div><div class="MsoBodyText" style="line-height: 150%;"><br />
</div>Igor Zemljičhttp://www.blogger.com/profile/12702411494603316206noreply@blogger.com1Innere Stadt, 1010 Dunaj, Avstrija48.207931200223619 16.35942080200811748.198267700223617 16.344375302008118 48.217594700223621 16.374466302008116tag:blogger.com,1999:blog-8015891785758473781.post-48809021733464707712011-08-01T12:03:00.003+02:002011-08-08T12:11:37.074+02:00Poletni seznam novosti knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino<span style="color: #1f497d;"></span><a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="_MailOriginal"></a> <br />
<h2 align="center" style="text-align: center;"><span style="color: black;">Drugi seznam novosti knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino v letu 2011</span></h2><h2 align="center" style="text-align: center;"></h2><div class="MsoNormal"><br />
</div><a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="75"><b>75. </b><br />
</a><b>1945: consequences and sequels of the Second World War</b> : Montreal-September 2, 1995 : 18th International congress of historical sciences. - Paris : Institut d'histoire du temps présent (CNRS), 1995. - 392 str. ; 22 cm. - (Bulletin of the International Committee for the history of the Second World War ; no. 27/28) <br />
<br />
K 19004 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2884468" target="_blank">2884468</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="76"><b>76. </b><br />
</a><b>1968 - ein Blick auf die Protestbewegung 40 Jahre danach aus globaler Perspektive</b> : [44. Linzer Konferenz der International Conference of Labour and Social History, 11. - 14. September 2008] = 1968 - a view of the protest movements 40 years after, from a global perspective / hrsg. von Angelika Ebbinghaus ... im Auftrag der International Conference of Labour and Social History (ITH). - Leipzig : AVA, Akademische Verlagsanstalt, 2009. - 227 str. : ilustr. ; 21 cm. - (ITH-Tagungsberichte ; 43) <br />
<br />
ISBN 978-3-931982-63-8 ISBN 3-931982-63-7 <br />
<br />
K 4458/43 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2883444" target="_blank">2883444</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="77"><b>77. </b><br />
</a><b>ANTHONY, Evelyn</b> <br />
Elizabeta I. angleška : zgodovinski roman / Evelyn Anthony ; [prevedel Jože Zupančič]. - Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1967. - 330 str. ; 20 cm <br />
<br />
Prevod dela: Elizabeth <br />
<br />
K 18984 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=387913" target="_blank">387913</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="78"><b>78. </b><br />
</a><b>AVGUŠTIN, Maja, 1974-</b> <br />
Plečnik na Domžalskem in Kamniškem / Maja Avguštin, Saša Lavrinc ; [fotografije Drago Bac]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2010 (Ljubljana : Littera picta). - 100 str. : ilustr. ; 17 cm. - (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije : zbirka vodnikov ; 212) <br />
<br />
Zvd. in ilustr. na notr. str. ov. - 2.000 izv. - Plečnik med ljudmi / Gojko Zupan: str. 5-6. - Bibliografija: str. 96-97 <br />
ISBN 978-961-6037-57-0 <br />
<br />
K 3561/212 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=253256960" target="_blank">253256960</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="79"><b>79. </b><br />
</a><b>AVSTRIJA. Zakoni</b> <br />
Občni državljanski zakonik z dne 1. junija 1811 štev. 946 zb. p. z. v besedilu treh delnih novel / prevedla Božidar Bežek in Fran Regally. - V Ljubljani : Tiskovna zadruga, 1928 (v Ljubljani : Delniška tiskarna). - XV, 466 str. ; 17 cm <br />
<br />
Predgovor / Božidar Bežek: str. V-XI. <br />
<br />
K 19029 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=4280119" target="_blank">4280119</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="80"><b>80. </b><br />
</a><b>BALAŽIC, Milan, 1958-</b> <br />
Samostojna Slovenija in iztek demokratične revolucije / Milan Balažic. - Ljubljana : Študentska založba, 2011. - 466 str. ; 24 cm <br />
<br />
ISBN 978-961-242-375-9 <br />
<br />
K 19014 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=256273664" target="_blank">256273664</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="81"><b>81. </b><br />
</a><b>BALKAN battlegrounds</b> : a military history of the Yugoslav conflict, 1990-1995. - Washington (DC) : Central Intelligence Agency, Office of Russian and European Analysis, 2002-. - Zv. <1> : ilustr. ; 28 cm <br />
<br />
Kazalo <br />
Dosedanja vsebina: <br />
Vol. 1. - 2002. -XXX, 501 str. + 1 mapa ([80] zvd.) <br />
<br />
K II 2105/1 K II 2105/2 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=121361408" target="_blank">121361408</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="82"><b>82. </b><br />
</a><b>BARTULOVIĆ, Niko</b> <br />
Ideologija i politika Nike Bartulovića : knjige, članci, kritike i polemike : 1911-1935. Knj. 2/1 / Niko Bartulović ; [priredio Nikola Žutić]. - Zemun : Srpska radikalna stranka, 2010 (Zrenjanin : Dragić). - 488 str. : faks. ; 24 cm <br />
<br />
ISBN 978-86-7886-078-2 (broš.) <br />
<br />
K 18988/2 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=177342988" target="_blank">177342988</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="83"><b>83. </b><br />
</a><b>BEDRAČ, Marjetka</b> <br />
Sinagoga Maribor : ob desetletnici delovanja = Maribor Synagogue : celebrating the first decennial / [avtorica Marjetka Bedrač ; prevod Hana Kovač ; fotografije Aleš Topolinjak ... [et al.] ; ilustracije Anja Premk]. - Maribor : Sinagoga, center judovske kulturne dediščine, 2011 ([Hoče] : Repro studio F. Lesjak). - 45 str. : ilustr. ; 27 cm <br />
<br />
Avtorica navedena v kolofonu. - Vzpor. slov. besedilo in angl. prevod. - Razstava od 9. junija do 26. avgusta 2011. - 400 izv. <br />
<br />
K II 2116 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=67116289" target="_blank">67116289</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="84"><b>84. </b><br />
</a><b>BELA knjiga - 1984</b> : obračun sa "kulturnom kontrarevolucijom" u SFRJ / priredili Kosta Nikolić, Srđan Cvetković, Đoko Tripković. - Beograd : Službeni glasnik : Institut za savremenu istoriju, 2010 (Beograd : Glasnik). - 290 str. ; 23 cm. - (Biblioteka Književne nauke. Kolekcija Otpori i zabrane) <br />
<br />
Opombe z bibliografijo med besedilom. - Kazalo. - Iz vsebine: O nekim idejnim i političkim tendencijama u umjetničkom stvaralaštvu ... / [pripremio] Savez komunista Hrvatske. Centar CK SKH za informiranje i propagandu <br />
ISBN 978-86-519-0708-4 (SG) ISBN 978-86-7403-146-9 (Institut za savremenu istoriju ; broš.) <br />
<br />
K 18987 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=180600076" target="_blank">180600076</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="85"><b>85. </b><br />
</a><b>BELTRAM, Vlasta</b> <br />
Koprski zapori : s poudarkom na političnih zapornikih v obdobju fašistične vladavine : ob 65. obletnici prve osvoboditve političnih zapornikov septembra 1943 = Le carceri capodistriane : con particolare riferimento ai prigionieri politici nel periodo del governo fascista : nel 65-esimo anniversario della liberazione dei prigionieri politici nel settembre 1943 / Vlasta Beltram ; [prevod v italijanščino Ravel Kodrič ; fotografsko gradivo Pokrajinski muzej Koper, Pokrajinski arhiv Koper]. - Koper : Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov = Capodistria : Associazione antifascisti, combattenti per i valori della LLN e veterani, 2008 ([Koper] : Stražar). - 131 str. : ilustr. ; 21 cm <br />
<br />
Slov. besedilo in it. prevod. - 500 izv. - Uvodne misli / Dušan Fortič: str. 5-6 <br />
ISBN 978-961-6681-03-2 <br />
<br />
K 19000 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=240153856" target="_blank">240153856</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="86"><b>86. </b><br />
</a><b>BENSA, Stanko</b> <br />
Od Soče do Mure : pot istrskih in primorskih beguncev / Stanko Bensa ; [fotografije Branka Bensa ... et al.]. - Pince Marof : Krajevna skupnost Pince Marof-Benica ; Benica : Društvo Primorci in Istrani v Prekmurju, 2011 (Puconci : M.A.M.). - 175 str. : fotograf. ; 24 cm <br />
<br />
Na vrhu nasl. str.: Primorci in Istrani v Prekmurju. - 1.000 izv. <br />
<br />
K 19026 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=256194560" target="_blank">256194560</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="87"><b>87. </b><br />
</a><b>BEUS Richembergh, Goran</b> <br />
Nijemci, Austrijanci i Hrvati I. : prilozi za povijest njemačko-austrijske nacionalne manjine u Hrvatskoj i Bosni i Hercegovini / Goran Beus Richembergh. - Zagreb : Synopsis ; Osijek : Njemačka zajednica - Zemaljska udruga Podunavskih Švaba u Hrvatskoj, Osijek, 2010. - 317 str. : ilustr. ; 30 cm <br />
<br />
Bilješka o autoru <br />
ISBN 978-953-7035-53-2 (Zagreb) ISBN 978-9958-587-49-8 (Sarajevo) <br />
<br />
K II 2102 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=11906637" target="_blank">11906637</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="88"><b>88. </b><br />
</a><b>BIANCHI Riva, Raffaella</b> <br />
Pier Amato Perretta, un uomo in difesa della libertà / testi di Raffaella Bianchi Riva, Elisabetta D'Amico, Matteo Dominioni ; documentazione raccolta da Giusto Perretta. - Como : Nodo libri : Istituto di storia contemporanea "Pier Amato Perretta", [2005]. - 208 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Società e storia contemporanea ; 32) <br />
<br />
ISBN 88-7185-115-3 ISBN 978-88-7185-115-0 <br />
<br />
K 18930/32 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2862452" target="_blank">2862452</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="89"><b>89. </b><br />
</a><b>BIZAI, Carlos César</b> <br />
Crónica de una familia eslovena en Entre Ríos : (157 años de historia, 122 años en la Argentina) / Carlos César Bizai. - Buenos Aires : Dunken, 2001. - 130 str. : ilustr. ; 23 cm <br />
<br />
Bibliografija: str. [127] <br />
ISBN 987-518-848-4 <br />
<br />
K 18980 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2877044" target="_blank">2877044</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="90"><b>90. </b><br />
</a><b>BOSNA i Hercegovina u vreme raspada SFRJ</b> : 1990-1992 : tematska zbirka dokumenata / priredio Kosta Nikolić. - 1. izd. - Beograd : Institut za savremenu istoriju : Fond za humanitarno pravo, 2011 (Trstenik : M-graf). - 309 str. ; 24 cm. - (Biblioteka Jugoslovenska kriza : Edicija Dokumenta / [Institut za savremenu istoriju]) <br />
<br />
Opombe z bibliografijo. - Kazalo <br />
ISBN 978-86-7403-150-6 (karton) <br />
<br />
K 18989 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=181463820" target="_blank">181463820</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="91"><b>91. </b><br />
</a><b>BOŽIČ, Branko</b> <br />
Razvoj gasilskih organizacij in njihovo delovanje na Slovenskem v obdobju 1918-1941 : (doktorska disertacija) / Branko Božič. - Ljubljana : [B. Božič], 1988. - 429 f. ; 30 cm <br />
<br />
Bibliografija: str. 423-427. - Dokt. disert., Univ. Ljubljana, Filozof. fak. <br />
<br />
P d <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=24243969" target="_blank">24243969</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="92"><b>92. </b><br />
</a><b>BREZNIK, Janez</b> <br />
Zakon o denacionalizaciji s komentarjem / [avtorji komentarja Janez Breznik, Marko Prijatelj, Jože Sedonja]. - 1. natis. - Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1992 (Ljubljana : Delo). - 306 str. ; 21 cm. - (Gospodarska založba) <br />
<br />
ISBN 86-7061-039-6 <br />
<br />
K 19023 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=28859136" target="_blank">28859136</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="93"><b>93. </b><br />
</a><b>BUČAR, France, 1923-</b> <br />
Čas velikih sprememb / France Bučar ; predgovor Ernest Petrič. - 1. natis. - Radovljica : Didakta, 2011 ([Ljubljana] : Formatisk). - 353 str. ; 22 cm <br />
<br />
1.500 izv. <br />
ISBN 978-961-261-217-7 <br />
<br />
K 18958 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=255689728" target="_blank">255689728</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="94"><b>94. </b><br />
</a><b>BUTALA, Slavka</b> <br />
Kljub vsemu : osebna zgodba o poti skozi vojne in povojne viharje / Slavka Butala. - 1. izd. - Ljubljana : Družina, 2011. - 378 str. ; 21 cm. - (Zbirka Čas in ljudje ; knj. 26) <br />
<br />
ISBN 978-961-222-847-7 <br />
<br />
K 11726/26 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=256513024" target="_blank">256513024</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="95"><b>95. </b><br />
</a><b>COLLOTTI, Enzo</b> <br />
Impegno civile e passione critica / Enzo Collotti ; a cura di Mariuccia Salvati. - 1a ed. - Roma : Viella, 2010. - 279 str., [8] str. pril. ; 21 cm. - (La storia. Temi ; 15) <br />
<br />
Bibliografia di Enzo Collotti: str.221-270. - Kazalo <br />
ISBN 978-88-8334-430-5 <br />
<br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=4357356" target="_blank">4357356</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="96"><b>96. </b><br />
</a><b>ČUČEK, Filip</b> <br />
Slovenska zgodovina v preglednicah / Filip Čuček, Janez Polajnar, Marko Zajc ; [vir likovnega gradiva arhiv MKZ]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Cankarjeva založba, 2011 (Ljubljana : Korotan). - 332 str. : ilustr. ; 23 cm <br />
<br />
3.000 izv. - Bibliografija: str. 330-332 <br />
ISBN 978-961-231-523-8 <br />
<br />
K 19017 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=254044160" target="_blank">254044160</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="97"><b></b></a><br />
<a name='more'></a><a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="97"><b>97. </b><br />
</a><b>ĆOSIĆ, Dobrica</b> <br />
Daleč je sonce : roman / Dobrica Ćosić ; [prevedel Marjan Javornik]. - V Ljubljani : Mladinska knjiga, 1962. - 278 str., [1] f.pril. z avtorj.sl. ; 19 cm. - (Knjižnica Sivi Kondor ; 3) <br />
<br />
Prevod dela: Daleko je sunce <br />
<br />
K 8540/3 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2904577" target="_blank">2904577</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="98"><b>98. </b><br />
</a><b>DEKLEVA, Branko</b> <br />
Brkini med drugo svetovno vojno s poudarkom na vojnih zločinih : razvoj občin in medvojno nasilje na področju Brkinov : [magistrsko delo] / Branko Dekleva. - Ilirska Bistrica : [B. Dekleva], 2003. - 155 f. ; 30 cm <br />
<br />
Mentor Božo Repe. - Mag. delo, Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za zgodovino, 2003 <br />
<br />
P d <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=23325538" target="_blank">23325538</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="99"><b>99. </b><br />
</a><b>DI Scala, Spencer M.</b> <br />
Vittorio Emanuele Orlando : Italy / Spencer M. Di Scala. - London : Haus Histories, cop. 2010. - XIV, 303 str. : ilustr. ; 21 cm. - (Makers of the modern world : the peace conferences of 1919-23 and their aftermath) <br />
<br />
Na ov. in hrbtu: Vittorio Orlando : Italy. - Ilustr. na spojnih listih. - Bibliografija: str. 289-295. - Kazalo <br />
ISBN 978-1-905791-79-8 <br />
<br />
K 19009 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=65665281" target="_blank">65665281</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="100"><b>100. </b><br />
</a><b>DINAMIKA sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja</b> / uredili Barbara Sušec Michieli, Blaž Lukan in Maja Šorli ; [prevodi povzetkov Olga Vuković ; izbor in ureditev fotografskega gradiva Simona Ješelnik v sodelovanju z avtorji prispevkov ; imensko kazalo Maja Šorli]. - Ljubljana : Akademija za gledališče, radio, film in televizijo : Maska, 2010. - 457 str. : ilustr. ; 24 cm <br />
<br />
O avtorjih: str. 421-423. - Bibliografija na koncu posameznega prispevka. - Kazalo. - Povzetki ; Abstracts <br />
ISBN 978-961-6572-24-8 (Maska) <br />
<br />
K 19012 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=255700992" target="_blank">255700992</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="101"><b>101. </b><br />
</a><b>DJOKIĆ, Dejan</b> <br />
Nikola Pašić and Ante Trumbić : the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes / Dejan Djokić. - London : Haus publishing, 2010. - XXI, 227 str. : ilustr. ; 21 cm. - (Makers of the modern world : the peace conferences of 1919-23 and their aftermath) <br />
<br />
Opombe z bibliografijo: str. 167-182. - Kazalo <br />
ISBN 978-1-905791-78-1 <br />
<br />
K 19008 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=372479" target="_blank">372479</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="102"><b>102. </b><br />
</a><b>DOLINAR, France M., 1941-</b> <br />
Ljubljanski škofje / France M. Dolinar ; [spremna beseda Franc Rode ; fotografija Marjan Smerke, Zvone Pelko]. - 1. natis. - Ljubljana : Družina, 2007 ([Ljubljana] : Formatisk). - 616 str. : ilustr. ; 28 cm <br />
<br />
1.000 izv. - Spremna beseda / Franc Rode: str. 5-10. - Bibliografija: str. 24 in opombe z bibliografijo ob robu str. - Zusammenfassung: Die Bischöfe von Ljubljana, 1463-2007 ; Summary: Bishops of Ljubljana, 1463-2007. - Kazali <br />
ISBN 978-961-222-690-9 <br />
<br />
K II 2117 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=235381248" target="_blank">235381248</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="103"><b>103. </b><br />
</a><b>DUNCAN, David Ewing</b> <br />
Koledar : 5000 let naporov, da bi uskladili uro in nebo - in kaj se je zgodilo z manjkajočimi desetimi dnevi / David Ewing Duncan ; [prevod in spremna beseda Sašo Dolenc]. - Ljubljana : Studia humanitatis, 2004 (Ljubljana : Littera picta). - 486 str. : ilustr. ; 19 cm. - (Zbirka Varia / Studia humanitatis) <br />
<br />
Prevod dela: The calender. - Štetje časa, ki se nikdar ne izide / Sašo Dolenc: str. 451-486. - Bibliografija: str. 444-449. - Kazalo <br />
ISBN 961-6262-53-X <br />
<br />
K 18976 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=126655744" target="_blank">126655744</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="104"><b>104. </b><br />
</a><b>DVAJSETA</b> <br />
20. obletnica Manevrske strukture narodne zaščite : zbornik prispevkov in razprav / [uredniki Anton Pozvek ... et al.]. - Ljubljana : Zveza policijskih veteranskih društev Sever : Zveza veteranov vojne za Slovenijo : Ministrstvo za notranje zadeve : Slovenska vojska, Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje : Inštitut za novejšo zgodovino, 2011 ([Ljubljana] : Schwarz). - 200 str. : ilustr. ; 24 cm <br />
<br />
3.000 izv. - Bibliografija pri posameznih prispevkih <br />
ISBN 978-961-6797-10-8 (Ministrstvo za notranje zadeve) <br />
<br />
K 18954 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=255558400" target="_blank">255558400</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="105"><b>105. </b><br />
</a><b>ĐIKIĆ, Ivica</b> <br />
Gotovina : stvarnost i mit / Ivica Đikić, Boris Pavelić, Davor Krile. - Zagreb : Novi Liber, 2010. - 199 str. <br />
<br />
K 18941 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=181468428" target="_blank">181468428</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="106"><b>106. </b><br />
</a><b>EMEL'JANENKO, Vasilij</b> <br />
V surovem zraku vojne / Vasilij Jemeljanenko ; [prevedel Mile Pavlin]. - [V Ljubljani] : Partizanska knjiga, 1974. - 467 str. ; 21 cm <br />
<br />
Prevod dela: V voennom vozduhe surovom <br />
<br />
K 19007 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=826142" target="_blank">826142</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="107"><b>107. </b><br />
</a><b>ETEROVIĆ, Ivo, 1935-</b> <br />
Njuni dnevi / [fotografije in besedilo] Ivo Eterović ; [prevedel Janko Moder]. - 2. izd. - Beograd : Jugoslovenska revija ; Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1977 (Firenze : Scala Instituto fotografico editoriale, : La zincografica fiorentina). - 167 str. : ilustr. ; 31 cm <br />
<br />
13.000 izv. <br />
<br />
K II 2108 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=19180289" target="_blank">19180289</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="108"><b>108. </b><br />
</a><b>EVROPEIZACIJA - dometi i ograničenja</b> : godišnji izveštaj : Srbija 2009 / [priredio] Helsinški odbor za ljudska prava u Srbiji. - Beograd : Helsinški odbor za ljudska prava u Srbiji, 2010 (Beograd : Zagorac). - 576 str. ; 23 cm <br />
<br />
Napomene i bibliografske reference uz tekst. <br />
ISBN 978-86-7208-166-4 (broš.) <br />
<br />
K 18955 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=175741196" target="_blank">175741196</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="109"><b>109. </b><br />
</a><b>FERENC, Mitja</b> <br />
Huda jama : skrito za enajstimi pregradami : poročilo 2 / Mitja Ferenc, Mehmedalija Alić, Pavel Jamnik. - Ljubljana : Družina, 2011. - 280 str. : ilustr. ; 28 cm + DVD: Huda jama : skrito za enajstimi pregradami <br />
<br />
ISBN 978-961-222-841-5 <br />
<br />
K II 2111 K cd <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=255793920" target="_blank">255793920</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="110"><b>110. </b><br />
</a><b>FERENC, Tone</b> <br />
Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 2, Raznarodovanje / Tone Ferenc ; uredil Mitja Ferenc ; [priprava imenskega kazala Matjaž Rebolj]. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010 ([Ljubljana] : Bori). - 392 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Izbrana dela / Tone Ferenc) (Historia : znanstvena zbirka Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani ; 13) <br />
<br />
Prispevki v slov. ali nem. - 300 izv. - Knjigi na pot / Božo Repe: str. 7-8. - Bibliografija ali opombe z bibliografijo pri večini prispevkov. - Povzetek v nem. pri nekaterih prispevkih. - Kazalo <br />
ISBN 978-961-237-398-6 <br />
<br />
K 12652/13/2 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=254026496" target="_blank">254026496</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="111"><b>111. </b><br />
</a><b>FRANZ Miklosich (Miklošič)</b> : neue Studien und Materialien anläßlich seines 100. Todestages / herausgegeben von Walter Lukan. - Wien : Österreichisches Ost- und Südosteuropa-Institut, 1991. - 200 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Österreichische Osthefte, ISSN 0029-9375 ; Jg. 33 (1991), Sonderh.) <br />
<br />
K 18977 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=31047425" target="_blank">31047425</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="112"><b>112. </b><br />
</a><b>FREITAG, Michel, 1935-</b> <br />
Brodolom univerze in drugi eseji iz politične epistemologije / Michel Freitag ; [prevod Katja Kraigher ; spremna beseda Rastko Močnik]. - Ljubljana : Sophia, 2010 (Ljubljana : Collegium Graphicum). - 327 str. ; 21 cm. - (Zbirka Teorija / Sophia ; 2010, 6) <br />
<br />
Prevod dela: Le naufrage de l'Université et d'autres essais d'épistémologie politique. - 400 izv. - Ob koncu univerze / Rastko Močnik: str. 291-327. - Bibliografija: str. 285-290 <br />
ISBN 978-961-6768-27-6 <br />
<br />
K 10210/2010,6 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=254130432" target="_blank">254130432</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="113"><b>113. </b><br />
</a><b>GLASER, Ernst</b> <br />
Im Umfeld des Austromarxismus : ein Beitrag zur Geistesgeschichte des österreichischen Sozialismus / Ernst Glaser. - Wien ... [etc.] : Europaverlag, 1981. - 591 str. : ilustr. ; 22 cm <br />
<br />
Bibliografija: str. 540-577. - Kazalo <br />
ISBN 3-203-50776-5 <br />
<br />
K 19016 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=514205540" target="_blank">514205540</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="114"><b>114. </b><br />
</a><b>GLOGOVEC, Viktorija Zmaga</b> <br />
V viharju izgnanstva / Viktorija Zmaga Glogovec. - Ljubljana : Forma 7, 2010 (Ljubljana : Littera picta). - 150 str. : fotogr. ; 21 cm <br />
<br />
ISBN 978-961-6181-62-4 <br />
<br />
K 19001 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=248840960" target="_blank">248840960</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="115"><b>115. </b><br />
</a><b>GOMBAČ, Maja</b> <br />
Reprezentacija mode v slovenskem periodičnem tisku med svetovnima vojnama : disertacija / Maja Gombač. - Nova Gorica : [M. Gombač], 2011. - XI, 345 str., 44 f. ilustr. pril. ; 30 cm <br />
<br />
- Dostopno tudi na: <a href="http://www.p-ng.si/%7Evanesa/doktorati/interkulturni/12Gombac.pdf">http://www.p-ng.si/~vanesa/doktorati/interkulturni/12Gombac.pdf</a>. - Mentorica Breda Luthar. - Bibliografija: str. 313-336. - Summary. - Univ. Nova Gorica, Fak. za podiplomski študij <br />
<br />
P d <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=1762299" target="_blank">1762299</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="116"><b>116. </b><br />
</a><b>GOTTSCHALD, Max</b> <br />
Deutsche Namenkunde : unsere Familiennamen / Max Gottschald. - 4. Aufl. / mit einem Nachwort und einem bibliographischen Nachtrag von Rudolf Schützeichel. - Berlin : W. de Gruyter, 1971. - 646 str. ; 26 cm <br />
<br />
Bibliografija: str. 631-646. - Kazalo <br />
<br />
K 18992 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=26045794" target="_blank">26045794</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="117"><b>117. </b><br />
</a><b>GOW, James</b> <br />
Slovenia and the Slovenes : a small state and the new Europe / James Gow, Cathie Carmichael. - Revised and updated ed. - London : Hurst & Company, 2010. - XVI, 282 str. : zvd. ; 22 cm <br />
<br />
Opombe z bibliografijo na dnu str. - Kazalo <br />
ISBN 978-1-85065-944-0 (broš.) ISBN 1-85065-944-3 (broš.) <br />
<br />
K 18960 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=254980608" target="_blank">254980608</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="118"><b>118. </b><br />
</a><b>GRAHEK Ravančić, Martina</b> <br />
Bleiburg i križni put 1945 : historiografija, publicistika i memoarska literatura / Martina Grahek Ravančić. - Zagreb : Hrvatski institut za povijest, 2009. - 486 str. : ilustr. ; 25 cm. - (Biblioteka Hrvatska povjesnica. Monografije i studije ; III/47) <br />
<br />
Bibliografija: str. 401-456. - Kazali. - Summary <br />
ISBN 978-953-6324-79-8 <br />
<br />
K 12172/3,47 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=42210402" target="_blank">42210402</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="119"><b>119. </b><br />
</a><b>GRATACOS, Isaure</b> <br />
Femmes pyrénéennes : un statut social exceptionnel en Europe / Isaure Gratacos. - Ed. de poche : texte entièrement revu et actualisé. - Toulouse : Privat, 1998. - 255 str. : ilustr. ; 18 cm. - (Pages Grand Sud, ISSN 1272-4378.) <br />
<br />
ISBN 2-7089-5408-3 ISBN 978-2-7089-5408-3 <br />
<br />
K 19005 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2884212" target="_blank">2884212</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="120"><b>120. </b><br />
</a><b>GRENZENÜBERSCHREITENDE Arbeitergeschichte</b> : Konzepte und Erkundungen = Labour history beyond borders / [45. Linzer Konferenz der International Conference of Labour and Social History, 10. - 13. September 2009]. Im Auftr. der International Conference of Labour and Social History (ITH). Hrsg. von Marcel van der Linden. Unter Mitarb. von Eva Himmelstoss. - Leipzig : AVA, Akad. Verl.-Anst., 2010. - 227 str. ; 21 cm. - (ITH-Tagungsberichte ; 44) <br />
<br />
Prispevki v ang. in nem. jeziku <br />
ISBN 978-3-931982-68-3 ISBN 3-931982-68-8 <br />
<br />
K 4458/44 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2884724" target="_blank">2884724</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="121"><b>121. </b><br />
</a><b>Die HABSBURGERMONARCHIE</b> : 1848-1918. Bd 9, Soziale Strukturen. - Wien : Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 2010. - 3 zv. : zvd., graf. prikazi, tabele ; 28 cm <br />
<br />
Zv. 2 ima drugačne mere <br />
Vsebina: <br />
Teilbd 1: Von der feudal-agrarischen zur bürgerlich-industriellen Gesellschaft. 1, Lebens- und Arbeitswelten in der industriellen Revolution / Redaktion Ulrike Harmat. - XIV, 781 str. ; 25 cm. - Opombe z bibliografijo na dnu str. <br />
Teilbd 1: Von der feudal-agrarischen zur bürgerlich-industriellen Gesellschaft. 2, Von der Stände- zur Klassengesellschaft / Redaktion Ulrike Harmat. - XII str., str. 783-1822 ; 25 cm. - Bibliografija: str. 1591-1753. - Kazala <br />
Teilbd 2: Die Gesellschaft der Habsburgermonarchie im Karten : Verwaltungs-, Sozial-, und Infrastrukturen : nach med zensus von 1910 / bearbeitet von Helmut Rumpler und Martin Seger; kartographische Umsetzung Walter Liebhart; unter Mitarbeit von Peter Urbanitsch ... [et al.]. - 362 str. ; 28 x 37 cm. - Bibliografija: str. 335-337. - Kazalo <br />
ISBN 978-3-7001-6892-8 (zv. 1) ISBN 978-3-7001-6721-1 (zv. 2) <br />
<br />
K 5168/9 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=250988288" target="_blank">250988288</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="122"><b>122. </b><br />
</a><b>HEDL, Drago</b> <br />
Glavaš : kronika jedne destrukcije / Drago Hedl. - Zagreb : Novi Liber, 2010. - 367 str. ; 22 cm <br />
<br />
K 18942 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=181164044" target="_blank">181164044</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="123"><b>123. </b><br />
</a><b>HESSEL, Stéphane</b> <br />
Dvignite se! / Stéphane Hessel ; prevedla Agata Tomažič ; [uvodni pripis Milan Kučan ; spremna beseda Branko Soban]. - 1. natis. - Ljubljana : Sanje, 2011. - (Zbirka Sanje. Dokumenta) <br />
<br />
Prevod dela: Indignez vous! <br />
ISBN 978-961-274-063-4 (broš.) ISBN 978-961-274-064-1 (trda vezava) <br />
<br />
K 18963 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=255838720" target="_blank">255838720</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="124"><b>124. </b><br />
</a><b>INTERNATIONALE Tagung Widerstand gegen Faschismus und Nationalsozialismus im Alpen-Adria-Raum (2011 ; Klagenfurt)</b> <br />
Widerstand gegen Faschismus und Nationalsozialismus im Alpen-Adria-Raum : internationale Tagung = Odpor proti fašizmu in nacizmu v alpsko-jadranskem prostoru : mednarodni posvet : Klagenfurt/Celovec 24.-25. 2. 2011 / Brigitte Entner, Augustin Malle, Valentin Sima (izd./Hg.) ; [prevajalci/prevajalke, ÜbersetzerInnen Marjeta Domej ... et al.]. - Klagenfurt ; Wien = Celovec ; Dunaj : Drava, cop. 2011 ([Celovec] : Drava). - 325 str. ; 24 cm <br />
<br />
Nasl. na hrbtu: Widerstand = Odpor. - Besedila v nem., slov. ali angl. in prevodi v slov. ali nem. - Prireditelji posveta: Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu, Institut für Geschichte der Alpen-Adria-Universität Klagenfurt/Celovec, Abteilung für Zeitgeschichte, Robert-Musil-Institut für Literaturforschung - Kärntner Literaturarchiv. - Bibliografija pri večini prispevkov <br />
ISBN 978-3-85435-650-9 <br />
<br />
K 18940 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=1987028" target="_blank">1987028</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="125"><b>125. </b><br />
</a><b>IVANČIČ, Miloš</b> <br />
Peruti tržaškega aborigina / Miloš Ivančič ; [beseda o knjigi Dušan Fortič ; fotografije in dokumenti Jordan Zahar ... et al.]. - Koper : Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov, 2011. - 139 str. : ilustr. ; 24 cm <br />
<br />
ISBN 978-961-6681-17-9 <br />
<br />
K 18998 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=255429632" target="_blank">255429632</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="126"><b>126. </b><br />
</a><b>IVANIČ, Martin</b> <br />
Osvobodilna fronta slovenskega naroda : trajen navdih svobodoljubja, solidarnosti, poguma in družbene pravičnosti : [ob 70 obletnici ustanovitve, 1941-2011] / [besedilo Martin Ivanič]. - Ljubljana : Svobodna misel, 2011 ([Ljubljana] : Formatisk). - [16] str. : ilustr. ; 18 cm <br />
<br />
Drugi dodatek k nasl. naveden na ov. - Avtor naveden v kolofonu <br />
<br />
K 18961 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=255963136" target="_blank">255963136</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="127"><b>127. </b><br />
</a><b>IZLAZ dravske banovine na more. Potrebna izgradnja željezničke veze Kočevje - sušačka pruga. Konferencija privrednika dravske i savske banovine l.1930 u Sušaku i godine 1934 u Ljubljani</b>. - Sušak : [Jugoslovenska Štampa, Zagreb], 1935. - 24 cm. - 72 str. <br />
<br />
K 18995 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=91088384" target="_blank">91088384</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="128"><b>128. </b><br />
</a><b>JAGSCHITZ, Gerhard</b> <br />
Der Putsch : Die Nationalsozialisten 1934 in Österreich / Gerhard Jagschitz ; unter Mitarbeit von Alfred Baubin. - Graz [etc.] : Styria, 1976. - 260 str. ; 25 cm + pril. <br />
<br />
ISBN 3-222-10884-6 <br />
<br />
K 19018 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=27414017" target="_blank">27414017</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="129"><b>129. </b><br />
</a><b>JAKOVINA, Tvrtko</b> <br />
Treća strana hladnog rata / Tvrtko Jakovina. - [Zaprešić] : Fraktura, 2011. - 782, XVI. pril. : ilustr. ; 24 cm <br />
<br />
Bibliografija: str. 655-661. - Kazalo <br />
ISBN 978-953-266-203-0 <br />
<br />
K 18953 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2873204" target="_blank">2873204</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="130"><b>130. </b><br />
</a><b>JANČAR, Drago</b> <br />
To noč sem jo videl / Drago Jančar. - 1. izd., 2. natis. - Ljubljana : Modrijan, 2010 (Ljubljana : Hren). - 189 str. ; 23 cm <br />
<br />
1.000 izv. <br />
ISBN 978-961-241-458-0 <br />
<br />
K 19022 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=253659648" target="_blank">253659648</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="131"><b>131. </b><br />
</a><b>JERNEJ Kopitar v Vukovem letu</b> : govori in referati s študijskih dni in simpozija, podatki o življenju, izbor bibliografije / uredil Joža Mahnič. - Ljubljana : Kulturna skupnost Ljubljana Šiška, 1987 (Ljubljana : Birografika Bori). - 70 str. : ilustr. ; 24 cm <br />
<br />
500 izv. <br />
<br />
K 18981 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=17421057" target="_blank">17421057</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="132"><b>132. </b><br />
</a><b>JEŽ, Anton</b> <br />
Pot trpkih spominov - Via dolorosa : skozi koncentracijska taborišča Dachau - Überlingen - Allach / Anton Jež. - Ljubljana : samozal. D. Jež, 2010 ([Ljubljana] : Ulčakar & JK). - 148 str. : ilustr., fotogr. ; 21 cm <br />
<br />
Ov. nasl. - Fotogr. na notr. str. ov. - Taboriščni tarok prof. Borisa Kobeta KZ Allach, No. 142841 / Iztok Durjava: str. 19-21. - Vsebuje tudi: Taboriščni tarok / Boris Kobe. Fotokronika / Dušan Jež <br />
<br />
K 18969 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=251038720" target="_blank">251038720</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="133"><b>133. </b><br />
</a><b>JUHANT, Janez</b> <br />
Idejni spopad : Slovenci in moderna / Janez Juhant. - Ljubljana : Teološka fakulteta, 2009 (Ivančna Gorica : Impress). - 224 str. ; 23 cm. - (Zbirka Znanstvena knjižnica / Teološka fakulteta ; 19) <br />
<br />
Opombe z bibliografijo na dnu str. - Kazalo <br />
ISBN 978-961-92694-2-8 <br />
<br />
K 18943/19 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=248879360" target="_blank">248879360</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="134"><b>134. </b><br />
</a><b>JUHANT, Janez</b> <br />
Idejni spopad. 2, Katoličani in revolucija / Janez Juhant. - Ljubljana : Teološka fakulteta, 2010 (Hrastnik : Sinet). - 285 str. ; 23 cm. - (Zbirka Znanstvena knjižnica / Teološka fakulteta ; 20) <br />
<br />
Opombe z bibliografijo na dnu str. - Kazalo <br />
ISBN 978-961-92694-8-0 <br />
<br />
K 18943/20 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=253322496" target="_blank">253322496</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="135"><b>135. </b><br />
</a><b>KANGRGA, Milan, 1923-</b> <br />
Etika ili revolucija : prilog samoosvješćivanju komunističke revolucije / Milan Kangrga. - Beograd : Nolit, 1983. - 508 str. ; 20 cm. - (Sazvežđa ; 86) <br />
<br />
K 6726/86 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=3455745" target="_blank">3455745</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="136"><b>136. </b><br />
</a><b>KETE, Emil</b> <br />
S Kristusom na Tabor in na Kalvarijo : Emil Kete / [na podlagi Emilovega Dnevnika in posameznih pričevanj in virov zbral Anton Pust ; fotografije iz družinskega arhiva in Tadej Lenarčič]. - Ljubljana : samozal. A. Pust, 2011. - 58 str. : ilustr. ; 21 cm <br />
<br />
ISBN 978-961-276-125-7 <br />
<br />
K 18990 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=255646976" target="_blank">255646976</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="137"><b>137. </b><br />
</a><b>KMETIJSKA zbornica Dravske banovine (Ljubljana)</b> <br />
Letno poročilo Kmetijske zbornice dravske banovine v Ljubljani : I. in II. poslovno leto 1937-1938. - Ljubljana : [Kmetijska zbornica Dravske banovine], 1939. - 213 str., [1] zganj. pril. : ilustr. ; 24 cm. - (Izdanja Kmetijske zbornice Dravske banovine ; 1) <br />
<br />
Ov. nasl.: Poročilo za poslovni leti 1937-1938. - Nasl. na vzporedni nasl. str.: Letno poročilo I.-II. <br />
<br />
K 18993/1 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=102638848" target="_blank">102638848</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="138"><b>138. </b><br />
</a><b>KODRIČ, Zdenko</b> <br />
Opoldne zaplešejo škornji / Zdenko Kodrič. - Ljubljana : Študentska založba, 2011 ([Ljubljana] : Formatisk). - 249 str. : ilustr. ; 22 cm. - (Knjižna zbirka Beletrina) <br />
<br />
Ilustr. na spojnih listih. - 500 izv. - Roman o slovenski masadi / Matjaž Kmecl: str. 239-248 <br />
ISBN 978-961-242-338-4 <br />
<br />
K 18996 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=254165760" target="_blank">254165760</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="139"><b>139. </b><br />
</a><b>KOSANOVIĆ, Dejan</b> <br />
Kinematografija i film u Kraljevini SHS/Kraljevini Jugoslaviji : 1918-1941 / Dejan Kosanović. - Beograd : Filmski centar Srbije, 2011 (Beograd : Akademija). - 240 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Edicija Istorija filma) <br />
<br />
Opomba o autorju: str. 237. - Bibliografija: str. 203-204. - Kazala. - Summary. - Vsebuje tudi: Zakon o uređenju prometa filmova. Uredba o sastavu i radu Državne filmske centrale i o prometu filmova : od 11. jula 1933. godine. <br />
ISBN 978-86-7227-068-6 (broš.) <br />
<br />
K 18986 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=181965836" target="_blank">181965836</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="140"><b>140. </b><br />
</a><b>KOŠUTNIK, Ivan</b> <br />
Resnica o domobranstvu / Ivan Košutnak. - Ljubljana : Nova slovenska zaveza, 2011. - 72 str. : ilustr. ; 24 cm <br />
<br />
ISBN 978-961-93060-0-0 <br />
<br />
K 18950 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=255552512" target="_blank">255552512</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="141"><b>141. </b><br />
</a><b>KRAJNC, Silvin</b> <br />
Brata p. Angelik in p. Roman Tominec - glasnika pravičnosti in dobrote : njun prispevek k podobi katolištva na Slovenskem pred drugo svetovno vojno in po njej : doktorska naloga na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani / Silvin Marijan Krajnc. - Ljubljana : Brat Frančišek, 2011 (Medvode : Pleško). - 365 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Zbirka Po njihovih stopinjah ; 5) <br />
<br />
350 izv. - Spremna beseda / Anton Stres: str. 15-17. - Bibliografija: str. 344-357. - Bibliografija Angelika in Romana Tominca: str. 358-365. - Povzetek ; Summary <br />
ISBN 978-961-6326-93-3 <br />
<br />
K 18951/5 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=255195136" target="_blank">255195136</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="142"><b>142. </b><br />
</a><b>KRAJNSKA zhbeliza</b> / na svitlobo dal M. Kasteliz. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1969. - 6 zv. (101, 100, 110, 94, 94, 54 str.) ; 18 cm : faks. - (Monumenta litterarum Slovenicarum ; 6) <br />
<br />
Krajnska čbelica : spremna beseda / Anton Slodnjak <br />
<br />
K 18983/6 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=16059" target="_blank">16059</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="143"><b>143. </b><br />
</a><b>KRAMBERGER, Taja</b> <br />
Misliti družbo, ki (se) sama ne misli / Taja Kramberger, Drago Braco Rotar. - Ljubljana : Sophia, 2010 (Ljubljana : Collegium graphicum). - XVII, 244 str. ; 21 cm. - (Zbirka Teorija / Sophia ; 2010, 5) <br />
<br />
400 izv. - Bibliografija: str. 217-235. - Kazalo <br />
ISBN 978-961-6768-25-2 <br />
<br />
K 10210/2010,5 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=254130176" target="_blank">254130176</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="144"><b>144. </b><br />
</a><b>KRANJC, Marijan F.</b> <br />
Legendarni slovenski obveščevalci : slovenski vojaški obveščevalci in protiobveščevalci : 1919-1991 / Marijan F. Kranjc. - 1. izd., 1. natis. - Maribor : Pro-Andy, 2011 (Pesnica pri Mariboru : Garb). - 352 str. : ilustr. ; 22 cm. - (Zbirka Trobojnica) <br />
<br />
200 izv. - O avtorju: str. 347-349. - Bibliografija: str. 337. - Avtorjev povzetek ; Summary / prevod Silvana Kos Orel <br />
ISBN 978-961-92766-3-1 <br />
<br />
K 18949 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=255190016" target="_blank">255190016</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="145"><b>145. </b><br />
</a><b>KRANJC, Mojca, 1963-</b> <br />
Nekoč Toplica - danes Dolenjske Toplice / Mojca Kranjc. - Dolenjske Toplice : Občina, 2001 ([Ljubljana] : Geodetski inštitut Slovenije). - 184 str. : ilustr. ; 22 cm <br />
<br />
1.400 izv. - Bibliografija: str. 177-183 <br />
ISBN 961-6403-43-5 <br />
<br />
K 18994 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=113046784" target="_blank">113046784</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="146"><b>146. </b><br />
</a><b>KREGAR, Tone, 1971-</b> <br />
Naša država je moja domovina : Celje 1991-2011 / [avtor kataloga Tone Kregar ; prevod Ekspert]. - Celje : Muzej novejše zgodovine, 2011. - 63 cm : ilustr. ; 29 cm <br />
<br />
ISBN 978-961-6339-26-1 <br />
<br />
K II 2110 A <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=255781120" target="_blank">255781120</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="147"><b>147. </b><br />
</a><b>KRUNIĆ, Zoran</b> <br />
Med in kri / Zoran Krunić ; [ilustracije Martin Fujan]. - 1. natis. - Kamnik : samozal., 2010 ([s. l.] : SuceesS Montenegro). - 160 str. : ilustr. ; 24 cm <br />
<br />
500 izv. - O avtorju: str. 5 <br />
ISBN 978-961-245-892-8 <br />
<br />
K 18944 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=249703680" target="_blank">249703680</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="148"><b>148. </b><br />
</a><b>LAZZERO, Ricciotti</b> <br />
La guerra sul confine : nazisti e repubblichini sul lago di Como : la resa dei Tedeschi al valico di Chiasso / Ricciotti Lazzero ; a cura di Valter Merazzi, Fabio Cani ; fotografie di Christian Schiefer. - Como : Istituto di storia contemporanea Pier Amato Perretta, [2003]. - 96 str. : ilustr. ; 23 x 25 cm <br />
<br />
K 18922 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2861172" target="_blank">2861172</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="149"><b>149. </b><br />
</a><b>"--- LE sosed bo mejak!"</b> : 20 let neodvisnosti Republike Slovenije : prispevki tedanjih voditeljev iz politike, kulture in gospodarstva = "--- nur Nachbar mehr fortan!" : 20 Jahre Unabhängigkeit Republik Slowenien : beiträge ehemaliger Entscheidungsträger aus Politik, Kultur und Wirtschaft / [Redaktion Josef Picej, Charles Steiner, Thomas Willmann ; Übersetzung Renata Čiček-Pantovic ... et al.]. - 1. Ausg. = 1. izd. - Klagenfurt ; Laibach ; Wien : Hermagoras = Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohorjeva, 2011 <br />
<br />
ISBN 978-3-7086-0627-9 <br />
<br />
K 19010 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=256391424" target="_blank">256391424</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="150"><b>150. </b><br />
</a><b>LESJAK, Janez, 1950-</b> <br />
Na robu : Ljubljanska pokrajina med osamosvajanjem / Janez Lesjak ; [slikovno gradivo avtorjev foto arhiv in skicirka]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2011. - 151 str. : ilustr. ; 25 cm <br />
<br />
ISBN 978-961-241-542-6 <br />
<br />
K 18970 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=255845120" target="_blank">255845120</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="151"><b>151. </b><br />
</a><b>LORENČIČ, Aleksander</b> <br />
Tranzicija slovenskega gospodarstva v letih 1990-2004 : doktorska disertacija / Aleksander Lorenčič. - Ljubljana : [A. Lorenčič], 2010. - 357 f. ; 30 cm <br />
<br />
Mentor Božo Repe, somentor Jože Prinčič. - Opombe z bibliografijo med besedilom. - Bibliografija: f. 320-340. - Conclusion. - Kazalo. - Univ. Ljubljana, Filozofska fak., Oddelek za zgodovino <br />
<br />
K d <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2863988" target="_blank">2863988</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="152"><b>152. </b><br />
</a><b>LUBEJ, France, 1898-1985</b> <br />
Odločitve : boj za demokratizacijo sokolstva na Slovenskem : ob 40. letnici procesa na Taboru / France Lubej-Drejče. - Ljubljana : Partizanska knjiga, 1980. - 348 str. : ilustr. ; 26 cm <br />
<br />
Kazalo <br />
<br />
K 6608 A <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=18293248" target="_blank">18293248</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="153"><b>153. </b><br />
</a><b>MARIJAN, Davor</b> <br />
Oluja / Davor Marijan ; [urednik Ante Nazor]. - Zagreb : Hrvatski memorijalno-dokumentacijski centar Domovinskog rata, 2007. - 445 str. : ilustr. ; 25 cm + 1 zvd. <br />
<br />
Kazalo imen. - Kazalo mest <br />
ISBN 978-953-7439-08-8 <br />
<br />
K 18924 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=6985011" target="_blank">6985011</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="154"><b>154. </b><br />
</a><b>MARWICK, Arthur, 1936-2006</b> <br />
The nature of history / Arthur Marwick. - Third ed. - London [etc.] ; Macmillan : 1989. - 272 str. ; 22 cm <br />
<br />
Kazalo <br />
<br />
K 18982 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2877300" target="_blank">2877300</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="155"><b>155. </b><br />
</a><b>MATKO, Matjaž</b> <br />
Gostilne in birti v Koprivniku : iz fotografske dediščine Kočevarjev = Gasthäuser und Wirte in Nesseltal : aus dem fotografischen Erbe der Gottscheer / Matjaž Matko ; [prevod v nemščino Tomaž Markovič, prevod v kočevarsko narečje Maridi Tscherne ; fotorazglednice, razglednice in ostalo gradivo iz zbirke Matjaža Matka]. - Koprivnik : Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik, 2010 (Novo mesto : Vesel). - 66 str. : fotogr. ; 24 cm <br />
<br />
Besedilo v slov. ali nem. - 150 izv. - Za gostilniško mizo v Koprivniku --- / Lucija Kos Bartol: str. 8-9 in 45-46. - Bibliografija: str. 65 <br />
ISBN 978-961-92496-3-5 <br />
<br />
K 18938 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=252772608" target="_blank">252772608</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="156"><b>156. </b><br />
</a><b>MATKO, Matjaž</b> <br />
Izgubljeni album o fotografu, Kočevju, Kočevski, Kočevarjih in družini Dornig / Matjaž Matko. - 1. izd. - Kočevje : Bela Svetloba, 2007 (v Kočevju : [s. n.]). - 72 str. : ilustr. ; 34 cm <br />
<br />
Bibliografija: str. 9 <br />
ISBN 978-961-92261-0-0 <br />
<br />
K II 2104 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=236053248" target="_blank">236053248</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="157"><b>157. </b><br />
</a><b>MATKO, Matjaž</b> [Pet] <br />
5 fotografov Kočevarjev : iz fotografske dediščine Kočevarjev = 5 Fotografen Gottscheer : aus dem fotographischen Erbe der Gottscheer / [avtor Matjaž Matko ; povzetek v nemščino Tomaž Markovič]. - Koprivnik : Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik, 2010 (Novo mesto : Vesel). - 26 str. : fotogr. ; 30 cm <br />
<br />
Avtor naveden v kolofonu. - Bibliografija: str. [27]. - Povzetek v nem. <br />
ISBN 978-961-92496-2-8 <br />
<br />
K II 2099 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=249513728" target="_blank">249513728</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="158"><b>158. </b><br />
</a><b>MEDNARODNI kulturnozgodovinski simpozij Modinci (29 ; 1999 ; Graz)</b> <br />
Minderheiten in den Staaten des Pannonischen Raumes zwischen den beiden Weltkriegen : Internationales Kulturhistorisches Symposion Mogersdorf 1999 in Graz = International Historico-Cultural Symposium Mogersdorf 1999 in Graz : in Graz Juli 1999 / Redaktion: Gerhard Pferschy. - Graz : Das Land Steiermark, 2010. - 171 str. ; 21 cm : ilustr. - (Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci = International Historico-Cultural Symposium Mogersdorf = Internationales Kulturhistorisches Symposion Mogersdorf = Nemzetközi Kultúrtörténeti szimpozion Mogersdorf] = Međunarodni kulturnopovijesni simpozij Mogersdorf ; Bd. 29) <br />
<br />
Opombe z bibliografijo med besedilom <br />
<br />
K 7495/29 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=45548898" target="_blank">45548898</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="159"><b>159. </b><br />
</a><b>MEDNARODNI znanstveni sestanek Tretja stranka (2011 ; Koper)</b> <br />
Med nasiljem in mirom : posredniki, razsodniki, miritelji, sodniki : (Beneška republika in zgornji Jadran v srednjem in novem veku) = Tra liturgie di violenza e liturgie di pace : mediatori, arbitri, pacieri, giudici : (Repubblica di Venezia e Alto Adriatico in età medievale e moderna) = Liturgies of violence and liturgies of peace : mediators, arbitrators, peacemakers, judges : (Republic of Venice and the Upper Adriatic in middle and modern ages) / Mednarodni znanstveni sestanek Tretja stranka, Koper, 14.-16. april 2011 = Convegno internazionale Terza parte, Capodistria, 14-16 aprile 2011 = International Scientific Meeting The Third Party, Koper, April 14th-16th 2011 ; organizatorji dogodka Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper [in] Univerza Ca' Foscari Benetke [in] Zgodovinsko društvo za južno Primorsko = organizzatore dell'evento Università del Litorale, Centro di ricerche scientifiche di Capodistria [e] Università Ca' Foscari di Venezia [e] Società storica del Litorale = organizers of the event University of Primorska, Science and Research Centre of Koper [and] University Ca' Foscari of Venice [and] Historical Society of Southern Primorska ; [urednica Urška Železnik ; prevajalci Martina Zajc ... et al.]. - Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče ; Benetke : Univerza Ca' Foscari, 2011 <br />
<br />
ISBN 978-961-6328-90-6 (Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče) <br />
<br />
K 18962 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=255645696" target="_blank">255645696</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="160"><b>160. </b><br />
</a><b>MIHAILOVIĆ, Kosta</b> <br />
Memorandum of the Serbian Academy of Sciences and Arts -Answers to Criticisms / Kosta Mihailović, Vasilije Krestić ; [translated by Margot and Boško Milosavljević]. - Belgrade : The Serbian academy of sciences and arts, 1995. - 142 str. ; 24 cm. - (Serbian Academy of Sciences and Arts. Presidency) <br />
<br />
Kazalo <br />
ISBN 86-7025-216-3 <br />
<br />
K 18921 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2320876" target="_blank">2320876</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="161"><b>161. </b><br />
</a><b>MONTI Orel, Silvana</b> <br />
I giornali triestini dal 1863 al 1902 : società e cultura di Trieste attraverso 576 quotidiani e periodici analizzati edescritti nel loro contesto storico / Silvana Monti Orel ; presentazione di Giuseppe Petronio. - 1a ed. - Trieste : LINT, 1976 (Padova : Grafiche Erredici). - 715 str. ; 25 cm <br />
<br />
Presentazione / Giuseppe Petronio: str. 5-6. - Bibliografija: str. 677-680. - Kazalo <br />
<br />
K 18975 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=4237874" target="_blank">4237874</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="162"><b>162. </b><br />
</a><b>MOORE, Michael, 23.4.1954-</b> <br />
Stari, kje je moja dežela? / Michael Moore ; [prevajalec Dušan Rebolj]. - Ljubljana : Pasadena, 2004 (Ljubljana : Itagraf). - 306 str. ; 20 cm <br />
<br />
Prevod dela: Dude, where's my country?. - Michael Moore za vsakdanjo rabo / Erica Johnson Debeljak ; prevedel Tadej Reissner: str. 285-289. - Neuradni predvolilni dvoboj / Erik Valenčič: str. 290-306. - O avtorju: str. 283. - Opombe z bibliografijo: str. 233-277 <br />
ISBN 961-6361-44-9 <br />
<br />
K 18978 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=213796608" target="_blank">213796608</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="163"><b>163. </b><br />
</a><b>OBČINA Mislinja</b> : zbornik / [uredniški odbor Jože Potočnik ... et al.]. - Mislinja : Občina, 2010 ([Šmartno pri Slovenj Gradcu] : Tiskarstvo in knjigoveštvo Grešovnik). - 397 str. : ilustr. ; 31 cm <br />
<br />
1.000 izv. <br />
<br />
K II 2118 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=251227648" target="_blank">251227648</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="164"><b>164. </b><br />
</a><b>OMERZA, Igor</b> <br />
Od Belce do Velikovca ali kako sem vzljubil bombo / Igor Omerza. - 1. izd. - Celovec : Mohorjeva, 2011. - 358 str. : ilustr. ; 24 cm <br />
<br />
ISBN 978-3-7086-0622-4 <br />
<br />
K 18972 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=256050176" target="_blank">256050176</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="165"><b>165. </b><br />
</a><b>OSNOVNA šola (Sveta Trojica)</b> <br />
Podobe trojiške šole : 225-letnica šolstva pri Sveti Trojici v Slovenskih Goricah in 140-letnica šolske zgradbe : [1786-2011] / [uredila Darko Škerget in Marjan Toš]. - Sv. Trojica : Osnovna šola in vrtec, 2011. - 159 str. : ilustr. ; 31 cm <br />
<br />
500 izv. - Drugi podnasl. na ov. - Bibliografija: str. 124 <br />
ISBN 978-961-269-451-7 <br />
<br />
K II 2114 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=66982145" target="_blank">66982145</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="166"><b>166. </b><br />
</a><b>PAVELIĆ, Boris</b> <br />
10 boljih godina : bilanca građanina-predsjednika Stjepana Mesića / Boris Pavelić. - Zagreb : Novi liber ; Rijeka : Novi list, 2010. - 371 str. ; 24 cm <br />
<br />
ISBN 978-953-6045-96-9 <br />
<br />
K 18974 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=178180876" target="_blank">178180876</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="167"><b>167. </b><br />
</a><b>PETEK, Jože, 1912-1945</b> <br />
S Štirinajsto divizijo / Jože Petek. - 3.izd. - V Ljubljani : Borec, 1961. - 103, XXI, XV str. : ilustr. ; 29 cm <br />
<br />
povzetki v hrv.,rus.,angl. in franc. <br />
<br />
K II 2107 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=156469" target="_blank">156469</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="168"><b>168. </b><br />
</a><b>PETRANOVIĆ, Branko</b> <br />
Bez bojazni od tabu-tema / Branko Petranović ; priredili Momčilo Mitrović, Sava Dautović. - Beograd : Institut za noviju istoriju Srbije, 2010 (Beograd : Cicero-print). - 508 str. ; 30 cm. - (Biblioteka Studije i monografije / [Institut za noviju istoriju Srbije] ; knj. br. 63) <br />
<br />
Str. 9-17: Istoričar i javnost / Ljubodrag Dimić. - Str. 485-495: Koncepcijski misliti istoriju / Miroslav Perišić. - Biografija: str. 496. - Kazalo <br />
ISBN 978-86-7005-086-0 (broš.) <br />
<br />
K 10784/63 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=178561804" target="_blank">178561804</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="169"><b>169. </b><br />
</a><b>PIRJEVEC, Jože</b> <br />
Tito in tovariši / Jože Pirjevec. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Cankarjeva založba, 2011. - 712 str., [16] str. pril. : ilustr. ; 25 cm <br />
<br />
ISBN 978-961-231-844-4 <br />
<br />
K 18965 A <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=255664896" target="_blank">255664896</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="170"><b>170. </b><br />
</a><b>PO poti spominov</b> : radovljiški zbornik / [gradivo zbral in uredil Alojz Kos]. - Radovljica : Občinska konferenca SZDL, 1990 (Radovljica : Tiskarna knjigoveznica). - 313 str. : ilustr. ; 27 cm <br />
<br />
2.000 izv. - Bibliografija: str. 311-313 <br />
<br />
K II 2097 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=18708736" target="_blank">18708736</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="171"><b>171. </b><br />
</a><b>POSLOVNIK kraljevske banske uprave Dravske banovine</b>. - V Ljubljani : Kraljevska banska uprava Dravske banovine, 1931 (v Ljubljani : Merkur). - 56 str. ; 21 cm <br />
<br />
K 19003 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=247669" target="_blank">247669</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="172"><b>172. </b><br />
</a><b>POTOKAR, Klelija</b> <br />
Divača na stičišču poti / Klelija Potokar ; [knjigi na pot Emil Škrl - Milko ; fotografije France Baraga ... et al.]. - Ilirska Bistrica : Borovci, 2011 (Ilirska Bistrica : Grafična delavnica Bor). - 440 str. : ilustr. ; 30 cm <br />
<br />
V CIP-u letnica izida 2010. - 300 izv. - Knjigi na pot / Emil Škrl - Milko: str. 7. - Bibliografija: str. 430-436 <br />
ISBN 978-961-6696-06-7 <br />
<br />
K II 2100 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=251920128" target="_blank">251920128</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="173"><b>173. </b><br />
</a><b>PREŠERNOV album</b> : ob stoletnici pesnikovega rojstva : (1800 - 3./XII. - 1900) / izdal "Ljubljanski zvon" ; uredil A. Aškerc. - V Ljubljani : Narodna tiskarna, 1900. - [10], VII str., str. 718-876 : ilustr. ; 25 cm. - (Ljubljanski zvon ; leto 20, december 1900) <br />
<br />
Opombe z bibliografijo na dnu str. - Graf. list uvezan v knjigo: SKLJ: CK B 654. - Izvodu manjka uvodno Aškerčevo besedilo ter prvih VII str.; deloma razpada: SKLJ: CK B 654 d1 <br />
- - Dr Prešerin [Slikovno gradivo]. - 1 graf. list : č-b ; 16 x 10 cm , v paspartuju 24 x 16 cm <br />
Pod portretom označba: Helio g. Unie Vilim Prague <br />
<br />
K 18979 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=26194433" target="_blank">26194433</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="174"><b>174. </b><br />
</a><b>PRIDI k Waffen-SS</b>. - [S. l. : s. n., 1943?] (Breslau : NS-Druckerei). - 32 str. : ilustr. ; 12 cm <br />
<br />
D 3298 A <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2873716" target="_blank">2873716</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="175"><b>175. </b><br />
</a><b>PRIROČNIK za nego predmetov kulturne dediščine</b> / uredila Ana Motnikar. - Ljubljana : Slovenski etnografski muzej : Skupnost muzejev Slovenije, 2010 ([Ljubljana] : Para). - 130 str. : ilustr. ; 23 cm. - (Zbirka Priročniki SEM) <br />
<br />
700 izv. - Bibliografija pri vseh prispevkih <br />
ISBN 978-961-6388-26-9 (Slovenski etnografski muzej) <br />
<br />
K 18939 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=253999360" target="_blank">253999360</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="176"><b>176. </b><br />
</a><b>RAPPORT, Michael</b> <br />
1848 : year of revolution / Mike Rapport. - Reprinted. - London : Little, Brown, 2009. - xii, 461 str., [16] str. pril. : ilustr. ; 24 cm <br />
<br />
Opombe z bibliografijo. - Kazalo. - Vsebina: The forest of bayonets ; The collapse ; The springtime of peoples ; The red summer ; The counter-revolutionary autumn ; 1849 : The Indian summer of the revolution <br />
ISBN 978-0-316-72965-9 (broš.) ISBN 0-316-72965-5 (broš.) <br />
<br />
K 18929 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2862196" target="_blank">2862196</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="177"><b>177. </b><br />
</a><b>RESMAN, Blaž</b> <br />
Uršulinke v Ljubljani / Blaž Resman ; [fotografije Drago Bac]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2011. - 100 str. : ilustr. ; 17 cm. - (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije : zbirka vodnikov ; 213) <br />
<br />
ISBN 978-961-6037-59-4 <br />
<br />
K 3561/213 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=256266240" target="_blank">256266240</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="178"><b>178. </b><br />
</a><b>RETHINKING the nature of fascism</b> : comparative perspectives / edited by António Costa Pinto. - Houndmills, Basingstoke, Hampshire ; New York : Palgrave Macmillan, 2011. - xv, 287 str. : ilustr. ; 22 cm <br />
<br />
Opombe z bibliografijo ob posameznih prispevkih. - Kazalo. - Vsebina: Introduction : Fascism and other '-isms' / António Costa Pinto ; Decomposition and recomposition of theories : how to arrive at useful ideas explaining Fascism / Stein U. Larsen ; Desperately seeking 'generic Fascism' : some discordant thoughts on the academic recycling of indigenous categories / Michel Dobry ; Fascism and culture : a mosse-centric and meta-narrative (or how Fascist studies reinvented the wheel) / Roger Griffin ; Theories of Fascism : a critique from the perspective of women's and gender history / Kevin Passmore ; Fascism and religion / John Pollard ; Ideology, propaganda, violence and the rise of Fascism / Roger Eatwell ; Political violence and institutional crisis in interwar southern Europe / Giulia Albanese ; Ruling elites, political institutions and decision-making in Fascist-era dictatorships : comparative perspectives / António Costa Pinto ; Fascism, 'licence' and genocide : from the chimera of rebirth to the authorization of mass murder / Aristotle Kallis ; Concluding remarks / Adrian Lyttelton <br />
ISBN 978-0-230-27296-5 (broš.) ISBN 0-230-27296-7 (broš.) ISBN 978-0-230-27295-8 ISBN 0-230-27295-9 <br />
<br />
K 18928 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2861684" target="_blank">2861684</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="179"><b>179. </b><br />
</a><b>ROGELJ Škafar, Bojana</b> <br />
Upodobljene sledi narodne identitete : zbirka risanih zapisov učencev Otona Grebenca v Slovenskem etnografskem muzeju / Bojana Rogelj Škafar ; [prevod Deks]. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Ljubljana : Collegium Graphicum). - 173 str. : ilustr. ; 25 cm. - (Ethnologica - Dissertationes / Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU ; 1) <br />
<br />
350 izv. - Kroženja med snovnimi drobci in identitetami / Ingrid Slavec Gradišnik: str. 163-173. - Bibliografija: str. 149-161 <br />
ISBN 978-961-254-250-4 <br />
<br />
K 18946/1 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=254620928" target="_blank">254620928</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="180"><b>180. </b><br />
</a><b>RUPEL, Dimitrij</b> <br />
Slovenija na svetovnem prizorišču : (od Brionske deklaracije do arbitražnega sporazuma, od cone A do točke 5) / Dimitrij Rupel. - Ljubljana : Slovenska matica, 2011. - 563 str. : ilustr. ; 25 cm <br />
<br />
ISBN 978-961-213-210-1 <br />
<br />
K 18973 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=255755776" target="_blank">255755776</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="181"><b>181. </b><br />
</a><b>RUTAR, Borut</b> <br />
Krik mačehe : pripravljeni atentat primorske organizacije TIGR na fašističnega diktatorja Mussolinija v Kobaridu 20. septembra 1938 / Borut Rutar. - 1. izd. - Celovec : Mohorjeva, 2011 (v Celovcu : Mohorjeva družba). - 230 str. : ilustr. ; 24 cm <br />
<br />
700 izv. - V imenu časti / Boris Pahor: str. 7-8. - Bibliografija: str. 229-230 <br />
ISBN 978-3-7086-0538-8 <br />
<br />
K 18959 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=254912512" target="_blank">254912512</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="182"><b>182. </b><br />
</a><b>SAMOSTOJNA Slovenija bodi pozdravljena</b> : osamosvajanje Slovenije v zamejskem periodičnem tisku 1988-1991 : Katoliški glas, Novi list, Dom, Mladika / [uredila Marija Češčut in Marko Tavčar]. - Gorica : Zadruga Goriška Mohorjeva, 2011. - 233 str. : ilustr. ; 23 cm <br />
<br />
ISBN 978-88-96632-13-0 <br />
<br />
K 18971 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=255862272" target="_blank">255862272</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="183"><b>183. </b><br />
</a><b>SAMPSON, Anthony, 1926-2004</b> <br />
Sedem sester : naftne družbe in spremembe v svetu / Anthony Sampson ; [prevedel Jože Kolar]. - Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1977. - 369 str. ; 20 cm. - (Neuvrščeni) <br />
<br />
Prevod dela: The seven sister. - Uvodna beseda / Miran Mejak: str. 5-12 <br />
<br />
K 19024 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=5022981" target="_blank">5022981</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="184"><b>184. </b><br />
</a><b>SCHLEHA, Anton</b> <br />
Surviving Lienz / by Anton Schleha. - Innsbruck : Innsbruck University Golf Publishers, 2009. - 61 str. : ilustr. ; 22 cm. - (Nearchos : special edition ; 17, 2009) <br />
<br />
Bibliografija: str. 60-61 <br />
ISBN 978-3-900773-82-3 <br />
<br />
K 19027/17 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=252071936" target="_blank">252071936</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="185"><b>185. </b><br />
</a><b>SCHNURRER, Christian Friedrich, 1742-1822</b> <br />
Slavischer Bücherdruck in Würtemberg im 16. Jahrhundert : ein literarischer Bericht / [von] Christian Friedrich Schnurrer. - Unveränderter Nachdr. / mit einem Nachwort von Peter Bartl. - München : R. Trofenik, 1989. - [160] str. : ilustr., faks. ; 19 cm. - (Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen ; Bd. 20) <br />
<br />
Got. in lat. - Zum Geleit / Rudolf Trofenik: str. 7-8. - Christian Friedrich Schnurrer und die slowenischen Reformationsdrucke / Peter Bartl: str. 145-153. - Izv. izd.: Tübingen, 1799 <br />
ISBN 3-87828-182-X <br />
<br />
K 12152/20 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=1297667" target="_blank">1297667</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="186"><b>186. </b><br />
</a><b>SCHWERHOFF, Gerd</b> <br />
Historische Kriminalitätsforschung / Gerd Schwerhoff. - Frankfurt am Main [etc...] : Campus, 2011. - 234 str. : ilustr. ; 21 cm. - (Historische Einführungen ; Bd. 9) <br />
<br />
- Sorodni elektronski vir: <a href="http://d-nb.info/1003246354/04">http://d-nb.info/1003246354/04</a> Sorodni elektronski vir: <a href="http://deposit.d-nb.de/cgi-bin/dokserv?id=3487866&prov=M&dok_var=1&dok_ext=htm">http://deposit.d-nb.de/cgi-bin/dokserv?id=3487866&prov=M&dok_var=1&dok_ext=htm</a> <br />
ISBN 978-3-593-39309-4 ISBN 3-593-39309-3 <br />
<br />
K 18966 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2874484" target="_blank">2874484</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="187"><b>187. </b><br />
</a><b>SIMČIČ, Miro</b> <br />
Svetozar Borojević : med slavo in ponižanjem / Miro Simčič ; [angleški povzetek Karmen Lončarek]. - Koper : Intelektualne storitve, 2011. - 404 str. : ilustr. ; 27 cm <br />
<br />
ISBN 978-961-93041-0-5 <br />
<br />
K II 2101 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=255173120" target="_blank">255173120</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="188"><b>188. </b><br />
</a><b>SLOVENCI v španski državljanski vojni</b> = Gli Sloveni nella guerra civile Spagnola = Eslovenos en la guerra civil Espagnola = Slovenians in the Spanish civil war : zbornik referatov znanstvenega simpozija v Kopru, 12. februarja 2010 / [referate zbral in pripravil Sandi Volk ; ureditev Jože Hočevar ; prevodi Devana Jovan ... et al.]. - Koper : Združenje protifašistov in borcev za vrednote NOB, 2010 (Koper : Stražar). - 157 str. ; 24 cm <br />
<br />
Dodatek k nasl. na ov.: Zbornik referatov s simpozija v Kopru, 12. februarja 2010. - Prispevki v slov. in en v it. - 500 izv. - Bibliografija ter povzetek v slov., it., špan. in angl. pri vseh prispevkih <br />
ISBN 978-961-6681-15-5 <br />
<br />
K 18999 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=251738624" target="_blank">251738624</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="189"><b>189. </b><br />
</a><b>SLOVENIJA danes</b> : revija za Slovence zunaj Republike Slovenije. - 2011 (apr.)- . - Ljubljana (Trg Mladinskih delovnih brigad 12) : Domus, 2011-. - 32 cm <br />
<br />
Mesečnik <br />
ISSN 2232-3473 = Slovenija danes <br />
<br />
314.151.3(=163.6) <br />
323.15(=163.6) <br />
1 2011 1-5# <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=30372445" target="_blank">30372445</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="190"><b>190. </b><br />
</a><b>SLOVENIJA. Državni zbor</b> <br />
Poročilo o delu Državnega zbora v obdobju 2008-2012 : drugo leto mandata 2010 = Report on National Assembly's work in the parliamentary term 2008-2012 : second year 2010 / [gradivo zbrali in obdelali sodelavci Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja ; uredila Igor Zobavnik in Janez Blažič ; prevod Anita Drvoderić]. - Ljubljana : Državni zbor, 2011 (Ljubljana : Bori). - 156 str. : tabele, graf. prikazi ; 30 cm. - (Knjižna zbirka Državnega zbora Republike Slovenije = Library collection of the National Assembly) <br />
<br />
200 izv. <br />
ISBN 978-961-6415-27-9 <br />
<br />
K II 2106 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=255628288" target="_blank">255628288</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="191"><b>191. </b><br />
</a><b>SLOVENIJA. Zakoni itd.</b> <br />
Kazenski zakon Socialistične republike Slovenije. - V Ljubljani : Uradni list SRS, 1977. - LXIV, 127 str. ; 17 cm <br />
<br />
K 19019 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=10231553" target="_blank">10231553</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="192"><b>192. </b><br />
</a><b>SLOVENSKO-hrvaško sosedstvo</b> = Hrvatsko-slovensko susjedstvo / zbrala in uredila Darko Darovec in Petar Strčić ; [prevajanje Breda Biščak]. - Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2011 ([Grosuplje] : Grafis trade). - 420 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Knjižnica Annales Majora) <br />
<br />
Prispevki v slov. ali hrv. - 500 izv. - Bibliografija: str. 377-408. - Povzetki v angl. na koncu zbornika. - Kazalo <br />
ISBN 978-961-6732-20-8 (Zgodovinsko društvo za južno Primorsko) <br />
<br />
K 19013 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=253378304" target="_blank">253378304</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="193"><b>193. </b><br />
</a><b>STOPAR, Ivan, 1929-</b> <br />
Gradovi na Slovenskem / Ivan Stopar ; [fotografije prispevali Viktor Berk ... [et al.] ; zemljevide oblikoval Peter Fister ; tlorise narisal Ivo Gričar ; povzetek prevedla v nemščino avtor, v angleščino Anne Čeh]. - Ljubljana : Cankarjeva založba, 1986 (Ljubljana : Delo). - 414 str. : ilustr. ; 30 cm <br />
<br />
5.000 izv. - Bibliografija: str. 407-409. - Povzetek ; Zusammenfassung: Die Burgen und Schlösser Sloweniens ; Summary: Castles and mansion houses in Slovenia. - Kazalo <br />
<br />
K II 2112 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=20569601" target="_blank">20569601</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="194"><b>194. </b><br />
</a><b>STRASSER, Kurt F.</b> <br />
Über die Grenzen nach Triest : Wanderungen zwischen Karnischen Alpen und Adriatischem Meer / von Kurt F. Strasser und Harald Waitzbauer. - Wien ; Köln ; Weimar : Böhlau, 1999 (Ljubljana : Imprint). - 289 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Schriftenreihe des Forschungsinstitutes für politisch-historische Studien der Dr.-Wilfried-Haslauer-Bibliothek, Salzburg ; Bd. 8) <br />
<br />
Bibliografija: str. 273-278. - Kazali <br />
ISBN 3-205-99010-2 <br />
<br />
K 12210/8 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=106477568" target="_blank">106477568</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="195"><b>195. </b><br />
</a><b>STUPARIĆ, Darko</b> <br />
Revolucionari i bez funkcija. - Rijeka, 1975. - (Svjedočanstva ; 11) <br />
<br />
K 4892/11 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=5632256" target="_blank">5632256</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="196"><b>196. </b><br />
</a><b>SVETE, Uroš, 1975-</b> <br />
Asimetrija in nacionalna varnost : od zgodovinskih izkušenj do sodobnih izzivov / Uroš Svete, Damijan Guštin, Damir Črnčec. - Ljubljana : Defensor, 2011. - 231 str. : ilustr., zvd. ; 24 cm. - (Knjižnica Jurija Vege) <br />
<br />
O avtorjih: str. 218-220. - Bibliografija: str. 193-205. - Povzetek ; Abstract. - Kazalo <br />
ISBN 978-961-6177-33-7 <br />
<br />
K 18947 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=255087104" target="_blank">255087104</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="197"><b>197. </b><br />
</a><b>ŠKRUBEJ, Katja, 1971-</b> <br />
Pravo v zgodovini s poudarkom na razvoju na današnjem slovenskem prostoru : odlomki virov s komentarji / Katja Škrubej ; [imensko in stvarno kazalo Katja Škrubej, Dean Zagorac]. - Ljubljana : GV založba, 2010 (Ljubljana : Birografika Bori). - 331 str. ; 25 cm <br />
<br />
500 izv. - Bibliografija med besedilom in v opombah. - Kazali <br />
ISBN 978-961-247-155-2 <br />
<br />
K 19015 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=252781056" target="_blank">252781056</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="198"><b>198. </b><br />
</a><b>ŠKULJ, Edo</b> <br />
Tri četrt tisočletja pražupnije Škocjan pri Turjaku / Edo Škulj ; fotografije Marjan Smerke. - 1. izd. - Ljubljana : Družina, 2010 (tiskano v Sloveniji). - 216 str. : ilustr. ; 30 cm <br />
<br />
500 izv. - Bibliografija: str. 203-204. - Povzetek v nem. in angl. - Kazalo <br />
ISBN 978-961-222-799-9 <br />
<br />
K II 2094 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=251222016" target="_blank">251222016</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="199"><b>199. </b><br />
</a><b>ŠPRAJC, Ivan, 1955-</b> <br />
O razmerju med arheologijo in etnologijo / Ivan Šprajc. - Ljubljana : Slovensko etnološko društvo : Slovensko arheološko društvo, 1982 (Novo mesto : DITC). - 100 str. ; 20 cm. - (Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva ; 5) <br />
<br />
700 izv. - Bibliografija: str. 85-100 <br />
<br />
K 8544/5 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=5540096" target="_blank">5540096</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="200"><b>200. </b><br />
</a><b>ŠTOK, Marko</b> <br />
Odlikovanja Jugoslavije = Ordeni Jugoslavije = Orders of Yugoslavia : vodnik jugoslovanskih medalj in odlikovanj = vodič jugoslovenskih medalja i ordena = guide of Yugoslavian medals and orders : 1943 FNRJ - SFRJ 1991 / Marko Štok. - Ljubljana : Scientia, izobraževanje - projekti Maja Meško, 2009 (Celje : Grafika Gracer). - 116 str. : ilustr. ; 21 cm <br />
<br />
Vzpor. slov. besedilo in hrv. ter angl. prevod. - 300 izv. <br />
ISBN 978-961-269-134-9 <br />
<br />
K 18964 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=247710208" target="_blank">247710208</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="201"><b>201. </b><br />
</a><b>ŠTOLFA, Franc</b> <br />
Italija in Italijani - naša usoda / Franc Štolfa ; [spremna beseda Velimir Vulikić]. - Celje : Grafika Gracer, 2010 (Celje : Gracer). - 210 str. : ilustr. ; 23 cm <br />
<br />
250 izv. - Spremna beseda Velimira Vulikića na sprednjem zavihku ov. - Bibliografija: str. 178-183 <br />
ISBN 978-961-6487-37-5 <br />
<br />
K 18945 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=250618624" target="_blank">250618624</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="202"><b>202. </b><br />
</a><b>ŠTUCIN, Ana</b> <br />
Kraji in ljudje pod Poreznom : sprehod skozi cerkljansko preteklost / Ana Štucin. - Idrija : Mestni muzej - muzej za Idrijsko in Cerkljansko, 2011 (Ljubljana : DTP). - 302 str. : ilustr. ; 33 cm <br />
<br />
500 izv. - Predgovor / Milica Kacin Wohinz: str. 11-13. - Beseda o avtorici / Milojka Magajne: str. 14-17. - Bibliografija: str. 299-302 <br />
ISBN 978-961-6563-21-5 <br />
<br />
K II 2113 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=255517952" target="_blank">255517952</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="203"><b>203. </b><br />
</a><b>ŠURC, Matej</b> <br />
V imenu države : trilogija. Knj. 1, Odprodaja / Matej Šurc in Blaž Zgaga ; [spremna beseda Branko Soban ; avtorji fotografij Agencija Bobo ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Sanje, 2011 (Ljubljana : Formatisk). - 350 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Zbirka Sanje. Dokumenta) <br />
<br />
5.000 izv. - Bibliografija z opombami na dnu str. - Kazalo <br />
ISBN 978-961-274-065-8 <br />
<br />
K 19002/1 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=256295680" target="_blank">256295680</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="204"><b>204. </b><br />
</a><b>TACCUINO degli anni difficili</b> : Alta Brianza e Vallassina, 1943-1945 : luoghi, persone, documenti, ricordi. - 2a ed. ampliata. - Como : Nodolibri : Istituto di storia contemporanea Pier Amato Perretta, 2009. - 302 str. : ilustr. ; 23 x 24 cm. - (Quaderni / Istituto di storia contemporanea Pier Amato Perretta ; 1) <br />
<br />
Opombe z bibliografijo med besedilom <br />
ISBN 9788871851617 ISBN 8871851617 <br />
<br />
K 18923/1 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2860916" target="_blank">2860916</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="205"><b>205. </b><br />
</a><b>TASSO, Miro</b> <br />
Un onomasticidio di Stato / Miro Tasso ; [introduzione di Boris Pahor]. - Trieste : Mladika, 2010 (Nova Gorica : Grafika Soča). - 189 str. : ilustr. ; 21 cm <br />
<br />
O avtorju na zadnjem zavihku ov. - Bibliografija: str. 108-116 <br />
ISBN 978-88-7342-156-6 <br />
<br />
K 18927 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=4256748" target="_blank">4256748</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="206"><b>206. </b><br />
</a><b>TAVČAR, Vojmir</b> <br />
Polom : Tržaška kreditna banka, zgodba o uspehu z žalostnim koncem / Vojmir Tavčar ; [fotografije Foto Kroma, Odsek za zgodovino in etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici, zasebni arhivi]. - 1. izd. - Trst : Narodna in študijska knjižnica, 2011 (Divača : Mljač). - 437 str. : ilustr. ; 25 cm <br />
<br />
K 18991 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=4365036" target="_blank">4365036</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="207"><b>207. </b><br />
</a><b>TESTEN, Petra</b> <br />
Hišne pomočnice - žensko delo v mreži narodnih in socialnih odnosov na Goriškem v 19. in 20. stoletju : [doktorska disertacija] / Petra Testen. - Ljubljana : [P. Testen], 2010. - 599 str. ; 30 cm <br />
<br />
Dodatek k nasl. naveden na ov. - Mentorica Marta Verginella. - Bibliografija: str. 499-531. - Summary. - Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za zgodovino <br />
<br />
K d <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=45052514" target="_blank">45052514</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="208"><b>208. </b><br />
</a><b>TIMOFEJEV, Aleksej, 1977-</b> <br />
Rusi i Drugi svetski rat u Jugoslaviji : uticaj SSSR-a i ruskih emigranata na događaje u Jugoslaviji 1941-1945. / Aleksej J. Timofejev. - Beograd : Institut za noviju istoriju Srbije, 2011 (Beograd : Cicero print). - 464 str. : fotogr. ; 23 cm <br />
<br />
Opombe z bibliografijo. - Bibliografija: str. 415-450. - Kazalo <br />
ISBN 978-86-7005-089-1 (broš.) <br />
<br />
K 18985 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=182522380" target="_blank">182522380</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="209"><b>209. </b><br />
</a><b>TOTALITARIZMI na Slovenskem v 20. stoletju</b> : zbornik slovenskih prispevkov z javne tribune z naslovom Zločini totalitarnih režimov, ki je potekala v Bruslju, v prostorih Evropske komisije 8. aprila 2008 / [uredil Damjan Hančič]. - Ljubljana : Študijski center za narodno spravo, 2010. - 236 str. ; 30 cm. - (Zbirka Totalitarizmi - vprašanja in izzivi ; 1) <br />
<br />
ISBN 978-961-92574-6-3 <br />
<br />
K II 2096 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=254038016" target="_blank">254038016</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="210"><b>210. </b><br />
</a><b>TSCHERNE, Maridi</b> <br />
Bearterpiechla-göttscheabarisch kroinarisch = Kočevarsko-slovenski slovarček / Maridi Tscherne. - Koprivnik : Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik = Einrichtung für die Erhaltung des Kulturerbes Nesseltal, 2010 (Šmarješke Toplice : Stella). - 88 str. ; 21 cm <br />
<br />
150 izv. - Bibliografija: str. 85-86 <br />
ISBN 978-961-92496-4-2 <br />
<br />
K 18957 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=252782080" target="_blank">252782080</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="211"><b>211. </b><br />
</a><b>TURK, Boštjan Marko</b> <br />
Razdalje do sveta / Boštjan Marko Turk. - 1. izd. - Ljubljana : Ignis : Koščak, 2011. - 386 str. ; 24 cm <br />
<br />
ISBN 978-961-6499-44-6 (Ignis) <br />
<br />
K 18968 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=251148544" target="_blank">251148544</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="212"><b>212. </b><br />
</a><b>VALENČIČ, Jana</b> <br />
Slovenci v Londonu 1991-1994 : delovanje civilne družbe v podporo slovenski samostojnosti : Slovenski krizni center in glasilo the Slovenian Newsletter / avtorja kataloga Jana Valenčič and Miha Dobrin ; s prispevki Marko Hawlina, Zvezdan Pirtošek, Michael Betts ; fotografije Miha Dobrin ... [et al.]. - Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije ; Portorož : IKS = Institute for Cultural Connections ; London : The Slovenian Newsletter, 2011. - 72 str. : ilustr. ; 29 cm. - (Publikacija Arhiva Republike Slovenije. Katalogi ; zv. 35) <br />
<br />
ISBN 978-961-6638-19-7 (Arhiv Republike Slovenije) <br />
<br />
K II 2115 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=256155648" target="_blank">256155648</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="213"><b>213. </b><br />
</a><b>VELEIZDAJA Slovenije</b> : razorožitev Teritorialne obrambe RS maja 1990 : zbornik dokumentov in pričevanj o materi vseh afer z orožjem (pa tudi o njihovem očetu). - Ljubljana : Nova obzorja, 2011. - 364 str. : ilustr. ; 30 cm <br />
<br />
ISBN 978-961-92986-2-6 <br />
<br />
K II 2109 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=255955712" target="_blank">255955712</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="214"><b>214. </b><br />
</a><b>VERTOT, Nelka</b> <br />
Prebivalstvo Slovenije danes in jutri, 2008-2060 : projekcije prebivalstva EUROPOP2008 za Slovenijo / [avtorica Petronela Vertot]. - Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2009 ([Ljubljana] : Januš). - 119 str. : graf. prikazi, tabele ; 21 cm <br />
<br />
Ov. nasl. - Avtorica navedena v kolofonu. - 350 izv. - Uvodna beseda / Irena Križman: str. 1. - Bibliografija: str. 118 <br />
ISBN 978-961-239-186-7 <br />
<br />
K 19025 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=246647552" target="_blank">246647552</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="215"><b>215. </b><br />
</a><b>VIDMAR, Josip, 1895-1992</b> <br />
Moj obraz / Josip Vidmar ; zbrala in uredila, [biografija] Živa Vidmar. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2011. - 462 str. : ilustr. ; 22 cm <br />
<br />
ISBN 978-961-241-528-0 <br />
<br />
K 18956 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=255436544" target="_blank">255436544</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="216"><b>216. </b><br />
</a><b>VOGRIČ, Ivan</b> <br />
Delovanje slovenskega PEN kluba v letih 1926-1941 : magistrska naloga / Giovanni Vogrič. - Ljubljana : [G. Vogrič], 2005. - 150 f. ; 30 cm <br />
<br />
Mentor Božo Repe, somentor Mirko Stiplovšek. - Bibliografija: f. 145-150. - Mag. delo, Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za zgodovino, 2005 <br />
<br />
P d <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=29735522" target="_blank">29735522</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="217"><b>217. </b><br />
</a><b>VRANIČAR, Ivo</b> <br />
Kongresni trg v 20. stoletju = [Kongresni trg] in the 20th century / [avtor Ivo Vraničar ; prevod Martin Cregeen]. - Ljubljana : Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2011 (Radovljica : Medium). - 58 str. : ilustr. ; 30 cm <br />
<br />
Avtor naveden v kolofonu. - Slov. besedilo in angl. prevod. - 500 izv. - Bibliografija: str. 10 <br />
ISBN 978-961-6665-12-4 <br />
<br />
K II 2103 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=255092480" target="_blank">255092480</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="218"><b>218. </b><br />
</a><b>VSI odtenki zelene</b> / [avtorji Ana Kučan, Edward Robbins, Luka Skansi in drugi ; fotografije Peter Koštrun ... [et al.] ; prevodi v angleščino Erica Johnson Debeljak, Maja Lovrenov, prevod v slovenščino Klemen Perko] = All shades of green / [authors Ana Kučan, Edward Robbins, Luka Skansi et al. ; photographs Peter Koštrun ... [et al.] ; translation into English Erica Johnson Debeljak, Maja Lovrenov, translation into Slovenian Klemen Perko]. - 1. izd. = 1st ed. - Ljubljana : Muzej in galerije mesta = Museum and Galleries, 2010 (Ljubljana : Korotan). - 255 str. : fotogr. ; 22 cm <br />
<br />
Avtorji navedeni v kolofonu. - Vzpor. slov. in angl. besedilo. - Na ov.: La biennale di Venezia, 12. mostra internazionale di architecttura, partecipazioni nazionali. - 2.000 izv. - Opombe z bibliografijo na dnu str. pri posameznih prispevkih <br />
ISBN 978-961-6509-24-4 <br />
<br />
K 19006 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=251855104" target="_blank">251855104</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="219"><b>219. </b><br />
</a><b>WEBER, Thomas, 1974-</b> <br />
Hitler's first war : Adolf Hitler, the men of the List Regiment, and the First World War / Thomas Weber. - Oxford : Oxford University Press, 2010. - xvi, 450 str. : ilustr. ; 24 cm <br />
<br />
Bibliografija: str. 413-433. - Vsebina: Pt.1. A Crowd in Odeonsplatz: I August-20 October 1914 ; Baptism of Fire: 21 October-Early November 1914 ; Two Tales of One Christmas: Early November 1914-31 December 1914 ; Dreams of a New World: I January-May 1915 ; Of Front-Line Soldiers and 'Rear Area Pigs': May 1915-31 December 1915 ; Occupation: January-July 1916 ; Collapse: July-October 1916 ; In the Shadow of the Somme: October 1916-13 July 1917 ; Blinded: August 1917-II November 1918 ; Pt.2. Revolution: II November 1918-Early 1919 ; Hitler's Kampf against the List Veterans: Early 1919-1933 ; Private Hitler's Reich: 1933-1939 ; Hitler's Second War <br />
ISBN 978-0-19-923320-5 ISBN 0-19-923320-9 <br />
<br />
K 19021 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2885236" target="_blank">2885236</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="220"><b>220. </b><br />
</a><b>WELLMON, Chad, 1976-</b> <br />
Becoming human : romantic anthropology and the embodiment of freedom / Chad Wellmon. - University Park : Pennsylvania State University Press, 2010. - viii, 326 str. ; 24 cm. - (Literature and philosophy) <br />
<br />
Bibliografija: str. [307]-321. - Vsebina: Pt. 1. The historical problem. Proto-anthropology and the discovery of reflexivity ; Pt. 2. A provisional (Kantian) solution. Cultivating freedom : Kant's affective ethics ; Freedom, between nature and reason : Kant's pragmatic anthropology ; Testing the human : Kant and Forster on the differences of race and the possibilities of culture ; Pt. 3. Three responses to Kant. Poesie as anthropology : Schleiermacher, colonial history, and the ethics of ethnography ; Lyrical feeling : Novalis's anthropology of the senses ; The body of language : Goethe, Humboldt, and the "lively gaze." <br />
ISBN 978-0-271-03734-9 ISBN 0-271-03734-2 <br />
<br />
K 19020 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2884980" target="_blank">2884980</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="221"><b>221. </b><br />
</a><b>WOLFF, Larry</b> <br />
The idea of Galicia : history and fantasy in Habsburg political culture / Larry Wolff. - Stanford : Stanford University Press, 2010. - xi, 486 str. : ilustr. ; 24 cm <br />
<br />
Bibliografija: str. [421]-463. - Vsebina: Inventing Galicia : the Josephine Enlightenment and the partitions of Poland ; Galicia restored : the politics of Metternich and the comedies of Fredro ; The Galician childhood of Sacher-Masoch : from folk songs to massacres ; Galician vertigo : the meaning of the massacres ; After the revolution : the rise of Czas and the advent of Franz Joseph ; The average Galician in the age of autonomy : fantasies and statistics of the Slavic Orient ; Fin-de-siècle Galicia : ghosts and monsters ; The land of impossibilities : another chapter beginning ; Geopolitical conclusion : the liquidation of Galicia ; Haunted epilogue : Galicia after Galicia <br />
ISBN 978-0-8047-6267-0 ISBN 0-8047-6267-8 <br />
<br />
K 18967 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2876532" target="_blank">2876532</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="222"><b>222. </b><br />
</a><b>YENNE, Bill, 1949-</b> <br />
Hitler's master of the dark arts : Himmler's Black Knights and the occult origins of the SS / Bill Yenne. - Minneapolis : Zenith Press, 2010. - 312 str. : ilustr. ; 24 cm <br />
<br />
Bibliografija: str. 298-305. - Kazalo <br />
ISBN 978-0-7603-3778-3 (hbk.) ISBN 0-7603-3778-0 (hbk.) <br />
<br />
K 18952 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2872948" target="_blank">2872948</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="223"><b>223. </b><br />
</a><b>ZBORNIK občine Miklavž na Dravskem polju</b> / [odgovorni urednik Marjan Žnidarič]. - Miklavž na Dravskem polju : Občina, 2001. - 386 str. : ilustr. ; 31 cm <br />
<br />
Na nasl. str. štetje I <br />
<br />
K II 2095 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=45606145" target="_blank">45606145</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="224"><b>224. </b><br />
</a><b>ZGODBE s Trnovske planote</b> / zbral in uredil Jože Šušmelj. - Gorica : Goriška Mohorjeva družba, 2011 (Gorica : Grafica Goriziana). - 190 str. : ilustr. ; 21 cm. - (Naše korenine ; 22) <br />
<br />
ISBN 978-88-96632-14-7 <br />
<br />
K 9290/22 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=256108288" target="_blank">256108288</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="225"><b>225. </b><br />
</a><b>ZVEZDNA proga</b> : razstava o holokavstu : Mariborska knjižnica, Sinagoga Maribor, april - junij 2011 / [avtorji besedil Andreja Babšek ... et al.]. - Maribor : Mariborska knjižnica : Sinagoga, 2011. - 24 str. : ilustr. ; 21 cm <br />
<br />
350 izv. <br />
<br />
K 19011 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=66914561" target="_blank">66914561</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="226"><b>226. </b><br />
</a><b>ŽELE, Franc</b> <br />
Mornar, pustolovec, kitolovec / Franc Žele ; [urednica Marjeta Mikuž]. - 1. natis. - Izola : samozal. F. Banovac, 2010 ([Ljubljana] : Birografika Bori). - 235 str. : ilustr. ; 25 cm <br />
<br />
Predgovor / Peter Kovačič Peršin: str. 5-6 <br />
ISBN 978-961-245-909-3 <br />
<br />
K 18926 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=249956608" target="_blank">249956608</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="227"><b>227. </b><br />
</a><b>ŽUPNIJA Črmošnjice</b> : 500 let : 1509-2009 : zbornik / [urednica Binca Simonič ; fotografsko gradivo Marko Pršina ... et al.]. - Semič : Župnija, 2009 ([Ljubljana] : Schwarz). - 237 str. : ilustr. ; 28 cm <br />
<br />
800 izv. - Bibliografija pri nekaterih poglavjih. - Povzetek v slov., nem. in angl. na začetku nekaterih poglavij <br />
ISBN 978-961-269-095-3 <br />
<br />
K II 2093 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=246764544" target="_blank">246764544</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="228"><b>228. </b><br />
</a><b>ŽUTIĆ, Nikola</b> <br />
Niko Bartulović rimokatolik četnik : od liberala-antiklerikalca i antikomuniste do ravnogorca-antifašiste. Knj. 1 / Nikola Žutić-Velebitski. - Beograd : Srpska radikalna stranka, 2010 (Zrenjanin : Dragić). - 406 str. ; 24 cm <br />
<br />
Opombe z bibliografijo med besedilom. - Kazalo <br />
ISBN 978-86-7886-066-9 (broš.) <br />
<br />
K 18988/1 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=172708876" target="_blank">172708876</a> <br />
<div align="center" class="MsoNormal" style="text-align: center;"><a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=4880902173346470771&from=pencil" name="t1"></a> <br />
<hr align="center" size="2" width="100%" /></div><h2>NASLOVNO KAZALO</h2><div class="MsoNormal"><br />
</div><ul style="color: black;" type="disc"><li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">5 Fotografen Gottscheer </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">157</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">10 boljih godina </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">166</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">1848 </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">176</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">1945: consequences and sequels of the Second World War </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">75</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">1968 - ein Blick auf die Protestbewegung 40 Jahre danach aus globaler Perspektive </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">76</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">All shades of green </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">218</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Asimetrija in nacionalna varnost </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">196</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Balkan battlegrounds </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">81</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Bearterpiechla-göttscheabarisch kroinarisch </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">210</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Becoming human </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">220</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Bela knjiga - 1984 </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">84</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Bez bojazni od tabu-tema </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">168</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Bleiburg i križni put 1945 </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">118</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Bosna i Hercegovina u vreme raspada SFRJ </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">90</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Brata p. Angelik in p. Roman Tominec - glasnika pravičnosti in dobrote </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">141</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Brkini med drugo svetovno vojno s poudarkom na vojnih zločinih </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">98</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Brodolom univerze in drugi eseji iz politične epistemologije </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">112</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Le carceri capodistriane </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">85</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Crónica de una familia eslovena en Entre Ríos </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">89</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Čas velikih sprememb </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">93</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Daleč je sonce </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">97</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Delovanje slovenskega PEN kluba v letih 1926-1941 </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">216</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Deutsche Namenkunde </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">116</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">100</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Divača na stičišču poti </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">172</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Dr Prešerin </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">173</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">20. obletnica Manevrske strukture narodne zaščite </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">104</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Dvignite se! </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">123</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Elizabeta I. angleška </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">77</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Eslovenos en la guerra civil Espagnola </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">188</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Etika ili revolucija </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">135</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Evropeizacija - dometi i ograničenja </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">108</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Femmes pyrénéennes </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">119</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Fotokronika </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">132</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Franz Miklosich (Miklošič) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">111</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Gasthäuser und Wirte in Nesseltal </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">155</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Die Gesellschaft der Habsburgermonarchie im Karten </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">121</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">I giornali triestini dal 1863 al 1902 </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">161</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Glavaš </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">122</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Gli Sloveni nella guerra civile Spagnola </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">188</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Gostilne in birti v Koprivniku </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">155</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Gotovina </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">105</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Gradovi na Slovenskem </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">193</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Grenzenüberschreitende Arbeitergeschichte </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">120</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">La guerra sul confine </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">148</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Die Habsburgermonarchie. Bd 9, Soziale Strukturen </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">121</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Historische Kriminalitätsforschung </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">186</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Hišne pomočnice - žensko delo v mreži narodnih in socialnih odnosov na Goriškem v 19. in 20. stoletju </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">207</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Hitler's first war </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">219</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Hitler's master of the dark arts </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">222</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Hrvatsko-slovensko susjedstvo </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">192</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Huda jama </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">109</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">The idea of Galicia </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">221</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Idejni spopad </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">133</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Idejni spopad. 2, Katoličani in revolucija </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">134</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Ideologija i politika Nike Bartulovića. Knj. 2/1 </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">82</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Im Umfeld des Austromarxismus </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">113</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Impegno civile e passione critica </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">95</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Italija in Italijani - naša usoda </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">201</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Izgubljeni album o fotografu, Kočevju, Kočevski, Kočevarjih in družini Dornig </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">156</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Izlaz dravske banovine na more. Potrebna izgradnja željezničke veze Kočevje - sušačka pruga. Konferencija privrednika dravske i savske banovine l.1930 u Sušaku i godine 1934 u Ljubljani </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">127</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Jernej Kopitar v Vukovem letu </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">131</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kazenski zakon Socialistične republike Slovenije </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">191</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kinematografija i film u Kraljevini SHS/Kraljevini Jugoslaviji </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">139</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kljub vsemu </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">94</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kočevarsko-slovenski slovarček </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">210</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Koledar </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">103</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kongresni trg v 20. stoletju </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">217</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">[Kongresni trg] in the 20th century </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">217</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Koprski zapori </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">85</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kraji in ljudje pod Poreznom </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">202</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Krajnska zhbeliza </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">142</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Krik mačehe </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">181</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">"--- le sosed bo mejak!" </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">149</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Legendarni slovenski obveščevalci </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">144</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Letno poročilo Kmetijske zbornice dravske banovine v Ljubljani </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">137</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Liturgies of violence and liturgies of peace </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">159</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Ljubljanski škofje </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">102</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Maribor Synagogue </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">83</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Med in kri </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">147</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Med nasiljem in mirom </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">159</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Memorandum of the Serbian Academy of Sciences and Arts -Answers to Criticisms </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">160</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Minderheiten in den Staaten des Pannonischen Raumes zwischen den beiden Weltkriegen </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">158</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Misliti družbo, ki (se) sama ne misli </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">143</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Moj obraz </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">215</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Mornar, pustolovec, kitolovec </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">226</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Na robu </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">150</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Naša država je moja domovina </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">146</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">The nature of history </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">154</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Nekoč Toplica - danes Dolenjske Toplice </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">145</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Nijemci, Austrijanci i Hrvati I. </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">87</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Niko Bartulović rimokatolik četnik. Knj. 1 </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">228</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Nikola Pašić and Ante Trumbić </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">101</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Njuni dnevi </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">107</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">"--- nur Nachbar mehr fortan!" </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">149</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">O nekim idejnim i političkim tendencijama u umjetničkom stvaralaštvu ... </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">84</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">O razmerju med arheologijo in etnologijo </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">199</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Občina Mislinja </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">163</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Občni državljanski zakonik z dne 1. junija 1811 štev. 946 zb. p. z. v besedilu treh delnih novel </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">79</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Od Belce do Velikovca ali kako sem vzljubil bombo </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">164</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Od Soče do Mure </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">86</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Odlikovanja Jugoslavije </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">200</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Odločitve </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">152</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Odpor proti fašizmu in nacizmu v alpsko-jadranskem prostoru </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">124</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 2, Raznarodovanje </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">110</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Oluja </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">153</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Un onomasticidio di Stato </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">205</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Opoldne zaplešejo škornji </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">138</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Ordeni Jugoslavije </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">200</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Orders of Yugoslavia </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">200</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Osvobodilna fronta slovenskega naroda </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">126</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Peruti tržaškega aborigina </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">125</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">5 fotografov Kočevarjev </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">157</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pier Amato Perretta, un uomo in difesa della libertà </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">88</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Plečnik na Domžalskem in Kamniškem </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">78</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Po poti spominov </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">170</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Podobe trojiške šole </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">165</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Polom </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">206</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Poročilo o delu Državnega zbora v obdobju 2008-2012 </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">190</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Poslovnik kraljevske banske uprave Dravske banovine </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">171</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pot trpkih spominov - Via dolorosa </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">132</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pravo v zgodovini s poudarkom na razvoju na današnjem slovenskem prostoru </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">197</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Prebivalstvo Slovenije danes in jutri, 2008-2060 </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">214</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Prešernov album </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">173</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pridi k Waffen-SS </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">174</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Priročnik za nego predmetov kulturne dediščine </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">175</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Der Putsch </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">128</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Razdalje do sveta </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">211</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Razvoj gasilskih organizacij in njihovo delovanje na Slovenskem v obdobju 1918-1941 </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">91</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Report on National Assembly's work in the parliamentary term 2008-2012 </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">190</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Reprezentacija mode v slovenskem periodičnem tisku med svetovnima vojnama </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">115</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Resnica o domobranstvu </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">140</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rethinking the nature of fascism </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">178</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Revolucionari i bez funkcija </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">195</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rusi i Drugi svetski rat u Jugoslaviji </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">208</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">S Kristusom na Tabor in na Kalvarijo </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">136</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">S Štirinajsto divizijo </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">167</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Samostojna Slovenija bodi pozdravljena </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">182</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Samostojna Slovenija in iztek demokratične revolucije </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">80</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Sedem sester </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">183</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Sinagoga Maribor </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">83</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Slavischer Bücherdruck in Würtemberg im 16. Jahrhundert </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">185</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Slovenci v Londonu 1991-1994 </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">212</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Slovenci v španski državljanski vojni </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">188</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Slovenia and the Slovenes </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">117</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Slovenians in the Spanish civil war </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">188</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Slovenija danes </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">189</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Slovenija na svetovnem prizorišču </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">180</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Slovenska zgodovina v preglednicah </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">96</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Slovensko-hrvaško sosedstvo </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">192</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Stari, kje je moja dežela? </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">162</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Surviving Lienz </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">184</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Svetozar Borojević </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">187</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Taboriščni tarok </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">132</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Taccuino degli anni difficili </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">204</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Tito in tovariši </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">169</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">To noč sem jo videl </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">130</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Totalitarizmi na Slovenskem v 20. stoletju </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">209</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Tra liturgie di violenza e liturgie di pace </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">159</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Tranzicija slovenskega gospodarstva v letih 1990-2004 </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">151</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Treća strana hladnog rata </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">129</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Tri četrt tisočletja pražupnije Škocjan pri Turjaku </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">198</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Über die Grenzen nach Triest </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">194</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Upodobljene sledi narodne identitete </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">179</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Uredba o sastavu i radu Državne filmske centrale i o prometu filmova </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">139</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Uršulinke v Ljubljani </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">177</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">V imenu države. Knj. 1, Odprodaja </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">203</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">V surovem zraku vojne </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">106</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">V viharju izgnanstva </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">114</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Veleizdaja Slovenije </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">213</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Vittorio Emanuele Orlando </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">99</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Von der feudal-agrarischen zur bürgerlich-industriellen Gesellschaft </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">121</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Vsi odtenki zelene </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">218</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Widerstand gegen Faschismus und Nationalsozialismus im Alpen-Adria-Raum </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">124</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Zakon o denacionalizaciji s komentarjem </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">92</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Zakon o uređenju prometa filmova </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">139</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Zbornik občine Miklavž na Dravskem polju </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">223</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Zgodbe s Trnovske planote </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">224</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Zvezdna proga </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">225</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l0 level1 lfo3; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Župnija Črmošnjice </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">227</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
</ul><div align="center" class="MsoNormal" style="color: black; text-align: center;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"></a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183" name="t2"></a> <br />
<hr align="center" size="2" width="100%" /></div><h2 style="color: black; font-weight: normal;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">IMENSKO KAZALO</a></h2><div class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"><br />
</a></div><ul type="disc"><li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">(bz) glej Zgaga, Blaž </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">(mt) glej Toš, Marjan </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">(zk) glej Kodrič, Zdenko </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">-am glej Malle, Avguštin </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">A. Ma. glej Malle, Avguštin </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">A. Str. glej Stres, Anton </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">A. V. glej Volk, Sandi </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Alić, Mehmedalija (avtor) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">109</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Ambrožič, Jožko glej Pahor, Boris (1913-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Anthony, Evelyn </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">77</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Aškerc glej Aškerc, Anton (1856-1912) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Aškerc, A. glej Aškerc, Anton (1856-1912) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Aškerc, Ant. glej Aškerc, Anton (1856-1912) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Aškerc, Anton (1856-1912, urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">173</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Avguštin, Maja (1974-) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">78</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Avstrija. Cesarstvo. Zakoni </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">79</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">B. L. glej Lukan, Blaž </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">B. Lu. glej Lukan, Blaž </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">B. R. glej Repe, Božo </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">B. R. Š. glej Rogelj Škafar, Bojana </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">B. Re. glej Repe, Božo </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">B. Res. glej Resman, Blaž </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Babšek, Andreja (avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">225</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Bac, Drago (fotograf) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">78</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">, </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">177</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Balažic, Milan (1958-) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">80</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Baraga, Franc glej Baraga, France </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Baraga, France (fotograf) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">172</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Bartl, Peter (avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">185</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Bartol, Mateja Pezdirc glej Pezdirc-Bartol, Mateja </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Bartol, Mateja Pezdirc- glej Pezdirc-Bartol, Mateja </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Bartulović, N. glej Bartulović, Niko </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Bartulović, Niko </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">82</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Baubin, Alfred (avtor) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">128</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Bedrač, Marjetka </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">83</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Beltram, Vlasta </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">85</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Bensa, Branka (fotograf) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">86</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Bensa, Stanko </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">86</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Berk glej Berk, Viktor </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Berk, V. glej Berk, Viktor </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Berk, Viki glej Berk, Viktor </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Berk, Viktor (fotograf) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">193</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Bertl, Peter glej Bartl, Peter </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Beus Richembergh, Goran </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">87</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Bežek, Božidar (prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">79</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Bianchi Riva, Raffaella </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">88</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">La biennale di Venezia. Mostra internazionale di architettura (12 ; 2010) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">218</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Biščak, Breda (prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">192</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Bizai, Carlos César </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">89</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Botas Kenda, Boštjan glej Kenda, Boštjan Botas </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Božič, Branko </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">91</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Breznik, Janez </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">92</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Bučar, Franc (1923-) glej Bučar, France (1923-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Bučar, France (1923-) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">93</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Butala, Slavka </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">94</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Cani, Fabio (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">148</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Carmichael, Cathie (avtor) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">117</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Collotti, Enzo </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">95</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Convegno internazionale Terza parte (2011 ; Koper) glej Mednarodni znanstveni sestanek Tretja stranka (2011 ; Koper) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Creegen, Martin glej Cregeen, Martin </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Cregeen, Martin (prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">217</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Cregreen, Martin glej Cregeen, Martin </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Cvetković, Srđan (urednik, avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">84</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Čeh, A. glej Čeh, Anne </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Čeh, Ann glej Čeh, Anne </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Čeh, Anne (prevajalec povzetka) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">193</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Čeh, Anne Christine glej Čeh, Anne </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Čepič, Zdenko (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">104</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Češčut, M. glej Češčut, Marija </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Češčut, Marija (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">182</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Čok, Dajana (fotograf) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">172</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Črnčec, Damir (avtor) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">196</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Čuček, Filip </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">96</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Ćosić, Dobrica </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">97</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">D. D. glej Darovec, Darko </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">D. Dar. glej Darovec, Darko </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">D. G. glej Guštin, Damijan (1955-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">D. Gu. glej Guštin, Damijan (1955-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">D. J. glej Jančar, Drago </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">D. Ocv. glej Ocvirk, Drago </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">D.R. glej Rupel, Dimitrij </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">D.Ro. glej Rotar, Drago B. </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">D'Amico, Elisabetta (avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">88</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Darovec glej Darovec, Darko </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Darovec, Darko (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">192</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Dautović, Sava (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">168</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Debeljak, Erica glej Johnson Debeljak, Erica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Debeljak, Erica Johnson- glej Johnson Debeljak, Erica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Debeljak, Erika Džonson glej Johnson Debeljak, Erica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Debeljak, Erika Johnson- glej Johnson Debeljak, Erica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Debeljak, Johnson E. glej Johnson Debeljak, Erica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Debeljak, Johnson Erica glej Johnson Debeljak, Erica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Debeljak, Johnson Erika glej Johnson Debeljak, Erica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Dekleva, Branko </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">98</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Di Scala, Spencer M. </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">99</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Dimić, Ljubodrag (avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">168</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Djokic, Dejan glej Djokić, Dejan </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Djokić, Dejan </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">101</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Dobrin, Miha (avtor) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">212</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Dolenc, Janez (1914-) glej Moder, Janko </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Dolenc, Sašo (1973-, prevajalec, avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">103</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Dolinar, F. M. glej Dolinar, France M. (1941-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Dolinar, Francè glej Dolinar, France M. (1941-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Dolinar, France glej Dolinar, France M. (1941-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Dolinar, France M. (1941-) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">102</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Dolinar, Francè M. glej Dolinar, France M. (1941-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Dolinar, France Martin glej Dolinar, France M. (1941-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Dolinar, France-Martin glej Dolinar, France M. (1941-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Domej, Marjeta (prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">124</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Domej, Meta glej Domej, Marjeta </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Dominioni, Matteo (avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">88</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Drejče glej Lubej, France (1898-1985) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Duncan, David Ewing </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">103</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Durjava, Iztok (avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">132</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Dušinc, Marko glej Škulj, Edo </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Džonson Debeljak, Erika glej Johnson Debeljak, Erica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Đikić, Ivica </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">105</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Đokić, Dejan glej Djokić, Dejan </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">E. Šk. glej Škulj, Edo </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Ebbinghaus, Angelika (1945-, urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">76</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Ecclesia catholica. Župnija (Črmošnjice) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">227</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Emel'janenko, Vasilij </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">106</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Entner, Brigitte (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">124</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Entner, Brigitte Sabine glej Entner, Brigitte </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Entner, Sabine glej Entner, Brigitte </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Eterović, Ivo (1935-) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">107</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">F. D. glej Dolinar, France M. (1941-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">F. M. D. glej Dolinar, France M. (1941-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">F. P. glej Prešeren, France </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Fc., T. glej Ferenc, Tone </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Felicjan, Iztok (fotograf) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">172</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Ferenc, Mitja </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">109</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Ferenc, Mitja (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">110</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Ferenc, T. glej Ferenc, Tone </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Ferenc, Tone </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">110</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Ferenz, Tone glej Ferenc, Tone </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Fikfak, J. glej Fikfak, Jurij </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Fikfak, Jurij (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">179</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Fister, Peter (kartograf) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">193</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Fortič, Dušan (1923-, avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">85</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Freitag, Michel (1935-) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">112</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">G. Z. glej Zupan, Gojko </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Gaberšček, Boris glej Gaberščik, Boris (1957-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Gaberščik, B. (1957-) glej Gaberščik, Boris (1957-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Gaberščik, Boris (1957-, fotograf) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">218</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Gaberščik, Boris (ml. 1957-) glej Gaberščik, Boris (1957-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Gaberščnik, Boris (1957-) glej Gaberščik, Boris (1957-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Gabršček, Boris glej Gaberščik, Boris (1957-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Gabrščik, Boris (1957-) glej Gaberščik, Boris (1957-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Geberščik, Boris (1957-) glej Gaberščik, Boris (1957-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Gedei, Peter (fotograf) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">172</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Glaser, Ernst </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">113</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Glogovac, Zmaga glej Glogovec, Viktorija Zmaga </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Glogovec, Viktorija Zmaga </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">114</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Glogovec, Zmaga glej Glogovec, Viktorija Zmaga </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Glogovec, Zmaga Viktorija glej Glogovec, Viktorija Zmaga </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Gombač, Maja </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">115</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Gottschald, Max </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">116</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Gow, James </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">117</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Gradišnik, Ingrid Slavec glej Slavec Gradišnik, Ingrid </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Gradišnik, Ingrid Slavec- glej Slavec Gradišnik, Ingrid </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Grahek Ravančić, Martina </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">118</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Granda, S. glej Granda, Stane </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Granda, Stane (pisec recenzij) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">133</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Gratacos, Isaure </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">119</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Gričar, Ivan glej Gričar, Ivo </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Gričar, Ivo (ilustrator) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">193</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Guštin glej Guštin, Damijan (1955-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Guštin, Damijan (1955-, avtor) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">196</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Hančič, Damjan (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">209</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Harmat, Ulrike (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">121</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Hedl, Drago </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">122</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Helsinški odbor za ljudska prava u Srbiji (Beograd) (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">108</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Hessel, Stéphane </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">123</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Himmelstoss, Eva (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">120</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Hočevar, Jože (1929-, urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">188</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Hugh Cregeen, Martin glej Cregeen, Martin </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">I. D. glej Durjava, Iztok </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">I. S. G. glej Slavec Gradišnik, Ingrid </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">I. S. glej Stopar, Ivan (1929-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">I. St. glej Stopar, Ivan (1929-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">I. V. glej Vogrič, Ivan </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">I. Vra. glej Vraničar, Ivo </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Ilich, Maja glej Gombač, Maja </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">International Conference of Labour and Social History </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">76</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">International Scientific Meeting The Third Party (2011 ; Koper) glej Mednarodni znanstveni sestanek Tretja stranka (2011 ; Koper) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Internationale Tagung Widerstand gegen Faschismus und Nationalsozialismus im Alpen-Adria-Raum (2011 ; Klagenfurt) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">124</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Internationales kulturhistorisches Symposion Mogersdorf (29 ; 1999 ; Graz) glej Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci (29 ; 1999 ; Graz) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Istituto di storia contemporanea di Como </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">88</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">IV glej Vogrič, Ivan </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Ivančič, Miloš </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">125</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Ivanič, Martin </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">126</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">J. F. glej Fikfak, Jurij </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">J. Fi. glej Fikfak, Jurij </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">J. M. glej Mahnič, Joža </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">J. M. glej Moder, Janko </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">J. Ma. glej Mahnič, Joža </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">J. Mo. glej Moder, Janko </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">J. Pr. glej Prinčič, Jože </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">J. Pri. glej Prinčič, Jože </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Jagschitz, Gerhard </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">128</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Jakovina, Tvrtko </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">129</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Jamnik, Pavel (1964-, avtor) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">109</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Jamnik, Pavle glej Jamnik, Pavel (1964-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Jancǎr, Drago glej Jančar, Drago </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Jančar, Drago </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">130</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Javornik, Marijan glej Javornik, Marjan (1924-2008) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Javornik, Marjan (1924-2008, pisec besedila na spremnem gradivu, prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">97</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Jež, Anton </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">132</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Jež, Dušan </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">132</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Johnson Debeljak, E. glej Johnson Debeljak, Erica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Johnson Debeljak, Erica (avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">162</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Johnson Debeljak, Erica (prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">218</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Johnson Debeljak, Erika glej Johnson Debeljak, Erica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Johnson-Debeljak, Erica glej Johnson Debeljak, Erica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Johnson-Debeljak, Erika glej Johnson Debeljak, Erica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Jovan Lacovich, Devana glej Jovan, Devana </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Jovan, Devana (prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">188</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Jovan-Lacovich, Deanna glej Jovan, Devana </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Jugoslavija (1929-1941) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">139</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Juhant, J. glej Juhant, Janez </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Juhant, Janez </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">133</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">, </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">134</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">K. Ru. glej Rustja, Karel </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">K. Š. glej Škrubej, Katja (1971-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kacin Wohinz, Milica Emilija glej Kacin-Wohinz, Milica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kacin Wohinz, Milica glej Kacin-Wohinz, Milica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kacin, Milica glej Kacin-Wohinz, Milica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kacin-Wohinc, Milica glej Kacin-Wohinz, Milica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kacin-Wohinz, Emilija glej Kacin-Wohinz, Milica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kacin-Wohinz, Milica (avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">202</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kangrga, Milan (1923-) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">135</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kastelic, Miha (1796-1868, urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">142</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kasteliz, M. glej Kastelic, Miha (1796-1868) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kavčič-Peršin, Peter glej Kovačič Peršin, Peter </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kenda, Boštjan Botas (avtor dodatnega besedila, grafični oblikovalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">218</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Keršin, Peter-Kovačič glej Kovačič Peršin, Peter </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kete, Emil </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">136</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kmecelj, Matjaž glej Kmecl, Matjaž </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kmecl, M. glej Kmecl, Matjaž </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kmecl, Matiaz glej Kmecl, Matjaž </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kmecl, Matjaž (avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">138</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kmecl, Mat´jaž glej Kmecl, Matjaž </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kmetijska zbornica Dravske banovine (Ljubljana) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">137</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Knez, Tone (1914-) glej Moder, Janko </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kobe, Boris </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">132</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kodrič, Ravel (prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">85</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kodrič, Ravelj glej Kodrič, Ravel </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kodrič, Z. glej Kodrič, Zdenko </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kodrič, Zdenko </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">138</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kolar, Jože (1908-1982) glej Košar, Jože (1908-1982) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kolar, Peter (1908-1982) glej Košar, Jože (1908-1982) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kos Orel, Silvana glej Orel Kos, Silvana </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kos, Alojz (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">170</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kos, J. glej Kos, Janko (1959-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kos, Janko (1959-, pisec recenzij) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">134</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kos, Silvana Orel glej Orel Kos, Silvana </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kos, Silvana Orel- glej Orel Kos, Silvana </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kosanović, Dejan </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">139</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Košar, Jože (1908-1982, prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">183</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Koštrun, Peter (fotograf) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">218</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Košutnik, Ivan </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">140</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kovač, Ana (prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">83</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kovačič Peršin, Peter (avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">226</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kovačič, Peter glej Kovačič Peršin, Peter </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kovačič-Keršin, Peter glej Kovačič Peršin, Peter </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kovačič-Peršin, Peter glej Kovačič Peršin, Peter </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kraigher, Katja (prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">112</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Krajnc, Marijan (1935-) glej Kranjc, Marijan F. </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Krajnc, Silvin </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">141</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Krajnc, Silvin Marijan glej Krajnc, Silvin </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kramberger, Taja </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">143</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kranjc, Marijan (1935-) glej Kranjc, Marijan F. </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kranjc, Marijan F. </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">144</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kranjc, Mojca (1963-) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">145</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kregar, Tone (1971-) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">146</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Krestić, Vasilije (avtor) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">160</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Krestić, Vasilije Dj. glej Krestić, Vasilije </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Krestić, Vasilije Đ. glej Krestić, Vasilije </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Krunič, Zoran glej Krunić, Zoran </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Krunić, Zoran </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">147</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kucan, A. glej Kučan, Ana </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kucan, Ana glej Kučan, Ana </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kučan, A. glej Kučan, Ana </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Kučan, Ana (avtor) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">218</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">kz glej Kodrič, Zdenko </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">L. R. glej Mahnič, Joža </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Lacovich, Deanna Jovan- glej Jovan, Devana </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Lacovich, Devana Jovan glej Jovan, Devana </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Lavrinc, Saša (1962-, avtor) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">78</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Lazzero, Ricciotti </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">148</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Lazzero, Ricciotti G. glej Lazzero, Ricciotti </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Lesjak, Janez (1950-) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">150</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Likar, Borut (1955-, urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">104</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Linden, Marcel van der (1952-, urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">120</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Linzer Konferenz. <44, 2008, Linz> </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">76</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Ločnikar, Tone (1908-1982) glej Košar, Jože (1908-1982) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Lorenčič, A. glej Lorenčič, Aleksander </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Lorenčič, Aleksander </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">151</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Lovrenov, Maja (prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">218</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Lovrič, Anja (fotograf) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">172</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Lubej, F. glej Lubej, France (1898-1985) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Lubej, France (1898-1985) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">152</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Lubej, Franjo glej Lubej, France (1898-1985) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Lukan glej Lukan, Walter </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Lukan, Blaž (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">100</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Lukan, Walter (urednik, avtor) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">111</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Luthar, Breda (mentor) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">115</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">M. K. glej Kmecl, Matjaž </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">M. K. W. glej Kacin-Wohinz, Milica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">M. K.-W. glej Kacin-Wohinz, Milica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">M. Kcl glej Kmecl, Matjaž </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">M. Kcl. glej Kmecl, Matjaž </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">M. Krn. glej Kranjc, Marijan F. </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">M. Sti. glej Stiplovšek, Miroslav </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">M. T. glej Tavčar, Marko (1958-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">M. T. glej Toš, Marjan </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">M. Žič. glej Žnidarič, Marjan </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Madnarodni posvet Odpor proti fašizmu in nacizmu v alpsko-jadranskem prostoru (2011 ; Celovec) glej Internationale Tagung Widerstand gegen Faschismus und Nationalsozialismus im Alpen-Adria-Raum (2011 ; Klagenfurt) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Magajne, Milojka (avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">202</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Mahnič, J. glej Mahnič, Joža </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Mahnič, Joža (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">131</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Mahnič, Jože glej Mahnič, Joža </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Malle glej Malle, Avguštin </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Malle, A. glej Malle, Avguštin </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Malle, August glej Malle, Avguštin </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Malle, Augustin glej Malle, Avguštin </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Malle, Auguštin glej Malle, Avguštin </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Malle, Avgustin glej Malle, Avguštin </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Malle, Avguštin (urednik, prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">124</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Malle, Gustav glej Malle, Avguštin </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Malle, Gustl glej Malle, Avguštin </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Marijan, Davor </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">153</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Markovič, Tomaž (prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">155</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">, </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">157</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Marwick, Arthur (1936-2006) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">154</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Matjaž glej Matko, Matjaž </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Matko, Matjaž </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">155</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">, </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">156</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">, </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">157</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Mavsar-Simonič, Albina glej Simonič, Binca </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci (29 ; 1999 ; Graz) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">158</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Mednarodni znanstveni sestanek Tretja stranka (2011 ; Koper) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">159</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Međunarodni kulturnopovijesni simpozij Mogensdorf (29 ; 1999 ; Graz) glej Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci (29 ; 1999 ; Graz) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Mejak, Miran (avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">183</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Merazzi, Valter (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">148</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Michieli, Barbara Sušec glej Sušec Michieli, Barbara </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Michieli, Barbara Sušec- glej Sušec Michieli, Barbara </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Mihailović, Kosta </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">160</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Mihajlović, Kosta glej Mihailović, Kosta </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Miklosich, F. glej Miklošič, Franc </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Miklosich, Fr. glej Miklošič, Franc </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Miklosich, Franciszek glej Miklošič, Franc </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Miklosich, Franz glej Miklošič, Franc </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Miklosich, Franz von glej Miklošič, Franc </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Miklošič, Fr. glej Miklošič, Franc </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Miklošič, Fran glej Miklošič, Franc </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Miklošič, Franc (oseba ali ustanova, ki ji je knjiga (rokopis) posvečena) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">111</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Miklošić, Fr. glej Miklošič, Franc </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Mikuž, Marjeta (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">226</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Milko glej Škrl, Emil </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Milosavljević, Boško (prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">160</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Milosavljević, Margot (prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">160</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Mitrović, Momčilo (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">168</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Močnik, Josip Rastko glej Močnik, Rastko (1944-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Močnik, R. glej Močnik, Rastko (1944-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Močnik, Rastko (1944-, avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">112</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Moder, Janez glej Moder, Janko </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Moder, Janko (prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">107</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Monti Orel, Silvana </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">161</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Moore, Michael (23.4.1954-) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">162</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Motnikar, Ana (1962-, urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">175</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Naglič, Breda glej Luthar, Breda </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Nazor, Ante (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">153</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Nemzetközi Kultúrtörténeti szimpozion Mogersdorf (29 ; 1999 ; Graz) glej Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci (29 ; 1999 ; Graz) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Nikolić, Kosta (urednik, avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">84</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">, </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">90</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Ocvirk, D. K. glej Ocvirk, Drago </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Ocvirk, Drago (pisec recenzij) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">134</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Ocvirk, Drago K. glej Ocvirk, Drago </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Ocvirk, Drago Karel glej Ocvirk, Drago </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Ocvirk, Drago Karl glej Ocvirk, Drago </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Ocvirk, Karl Drago glej Ocvirk, Drago </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Omerza, Igor </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">164</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Orel Kos, Silvana (prevajalec povzetka) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">144</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Orel, Silvana glej Orel Kos, Silvana </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Orel, Silvana Kos glej Orel Kos, Silvana </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Orel, Silvana Monti glej Monti Orel, Silvana </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Orel-Kos, Silvana glej Orel Kos, Silvana </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Osnovna šola in vrtec (Sveta Trojica) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">165</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">P. F. glej Fister, Peter </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pahor, B. (1913-) glej Pahor, Boris (1913-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pahor, Boris (1913-, avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">181</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">, </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">205</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pavelić, Boris </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">166</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pavelić, Boris (avtor) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">105</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pavlin, Mile (prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">106</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pečar, Marjeta glej Domej, Marjeta </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pelko, Zvone (fotograf) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">102</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pelko, Zvonimir glej Pelko, Zvone </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Perišić, Miroslav (avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">168</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Perko, Klemen (1982-, prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">218</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Peršin, Peter Kavčič- glej Kovačič Peršin, Peter </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Peršin, Peter Kovačič glej Kovačič Peršin, Peter </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Peršin, Peter Kovačič- glej Kovačič Peršin, Peter </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Petek, J. (1912-1945) glej Petek, Jože (1912-1945) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Petek, Jože (1912-1945) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">167</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Petranović, Branko </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">168</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Petric, Ernest glej Petrič, Ernest </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Petrič, Ernest (avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">93</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Petronio, Giuseppe (avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">161</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pezdirc Bartol, Mateja glej Pezdirc-Bartol, Mateja </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pezdirc, Mateja glej Pezdirc-Bartol, Mateja </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pezdirc-Bartol, Mateja (pisec recenzij) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">100</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pferschy, Gerald glej Pferschy, Gerhard </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pferschy, Gerhard (urednik, avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">158</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Picej, Josef (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">149</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pierazzi, Jože glej Pirjevec, Jože </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pinter, Stefan glej Pinter, Štefan </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pinter, Štefan (prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">124</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pinto, António Costa (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">178</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pirjevec, G. glej Pirjevec, Jože </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pirjevec, Giuseppe glej Pirjevec, Jože </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pirjevec, J. glej Pirjevec, Jože </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pirjevec, Joze glej Pirjevec, Jože </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pirjevec, Jože </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">169</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pirjevec-Pierazzi, Jože glej Pirjevec, Jože </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pizzagalli, Aldo (bibliografski predhodnik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">205</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Polajnar, Janez (1977-, avtor) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">96</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Potočnik, Jože (1935-, urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">163</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Potokar, Klelija </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">172</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pozvek, Anton (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">104</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Praper, Borut (prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">124</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Premk, Anja (1981-, ilustrator) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">83</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Premrl, Božidar (fotograf) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">172</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Premrl, Božo (1947-) glej Premrl, Božidar </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Presheren, France glej Prešeren, France </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Presherin glej Prešeren, France </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Preshérin, Franz glej Prešeren, France </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Preshérn glej Prešeren, France </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Preshérn, Franc Xav. glej Prešeren, France </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Prešarn, France glej Prešeren, France </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Prešeren, Fr. glej Prešeren, France </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Prešeren, Franc glej Prešeren, France </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Prešeren, France (oseba ali ustanova, ki ji je knjiga (rokopis) posvečena) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">173</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Prešéren, France glej Prešeren, France </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Prešeren, Francè glej Prešeren, France </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Prešerin, Franz glej Prešeren, France </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Prešern, F. glej Prešeren, France </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Prešern, Franc glej Prešeren, France </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Prešern, France glej Prešeren, France </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Preširn, F. glej Prešeren, France </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Preširn, František glej Prešeren, France </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Prijatelj, Marko (komentator) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">92</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Prinčič, Ë. glej Prinčič, Jože </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Prinčič, Jože (komentor) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">151</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pršina, Marko (fotograf) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">227</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pust, Anton (urednik, zbiratelj) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">136</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pušič, Barbara glej Sušec Michieli, Barbara </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pušić, B. glej Sušec Michieli, Barbara </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Pušić, Barbara glej Sušec Michieli, Barbara </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rapport, Michael </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">176</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rebolj, Dušan (1975-, prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">162</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rebolj, Majtaž glej Rebolj, Matjaž </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rebolj, Matjaž (avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">110</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Regally, Fran (prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">79</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Regally, Frančišek glej Regally, Fran </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Reissner, Tadej (prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">162</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Repe, Bozidar glej Repe, Božo </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Repe, Bozo glej Repe, Božo </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Repe, Božo (avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">110</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Repe, Božo (mentor) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">98</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">, </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">151</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">, </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">216</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Resman glej Resman, Blaž </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Resman, B. glej Resman, Blaž </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Resman, Blaž </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">177</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Richembergh, Goran Beus glej Beus Richembergh, Goran </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Robbins, Edward (1944-, avtor) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">218</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rode, Franc (avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">102</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rode, Franc (nadškof) glej Rode, Franc </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rodé, Franc glej Rode, Franc </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rodé, France glej Rode, Franc </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rode, France glej Rode, Franc </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rogelj Škafar, Bojana </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">179</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rogelj, Bojana Škafar glej Rogelj Škafar, Bojana </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rogelj, Bojana Škafar- glej Rogelj Škafar, Bojana </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rogelj-Škafar, Bojana glej Rogelj Škafar, Bojana </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rotar, B. glej Rotar, Drago B. </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rotar, Braco D. glej Rotar, Drago B. </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rotar, Braco glej Rotar, Drago B. </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rotar, Drago (Braco) glej Rotar, Drago B. </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rotar, Drago B. (avtor) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">143</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rotar, Drago Braco glej Rotar, Drago B. </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rotar, Drago glej Rotar, Drago B. </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rumpler, Helmut (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">121</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rupel glej Rupel, Dimitrij </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rupel, D. glej Rupel, Dimitrij </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rupel, Dimitrij </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">180</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rustja, Karel (fotograf) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">172</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rustja, Karol glej Rustja, Karel </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Rutar, Borut </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">181</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">S. G. (1948-) glej Granda, Stane </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">S. Gr. glej Granda, Stane </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">S. W. glej Wakounig, Sonja </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Salvati, Mariuccia (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">95</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Sampson, Anthony (1926-2004) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">183</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Saša glej Vidmar, Josip (1895-1992) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Savez komunista Hrvatske. Centar CK SKH za informiranje i propagandu (Zagreb) (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">84</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Scala, Spencer M. Di glej Di Scala, Spencer M. </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Schellander, Anton (prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">124</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Schellander, Nadja (prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">124</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Schiefer, Christian (fotograf) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">148</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Schleha, Anton </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">184</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Schnurrer, Christian Friedrich (1742-1822) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">185</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Schützeichel, Rudolf (avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">116</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Schwerhoff, Gerd </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">186</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Sedonja, Jože (komentator) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">92</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Seger, Martin (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">121</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Sima, Folti glej Sima, Valentin </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Sima, Valentin (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">124</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Simčič, Miro </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">187</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Simčić, Miro glej Simčič, Miro </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Simonič, Albina glej Simonič, Binca </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Simonič, Albina Mavsar- glej Simonič, Binca </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Simonič, Binca (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">227</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Skansi, Luka (avtor) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">218</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Slavec Gradišnik, Ingrid (avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">179</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Slavec Gradišnik, Ingrid (lektor) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">179</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">, </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">199</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Slavec, Ingrid glej Slavec Gradišnik, Ingrid </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Slavec-Gradišnik, Ingrid glej Slavec Gradišnik, Ingrid </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Slodnjak, A. glej Slodnjak, Anton </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Slodnjak, Anton (avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">142</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Slodnjak, Antun glej Slodnjak, Anton </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Slovenija. Državni zbor </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">190</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Slovenija. National Assembly glej Slovenija. Državni zbor </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Slovenija. Zakoni itd. </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">191</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Smerke, Marijan glej Smerke, Marjan </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Smerke, Marjan (fotograf) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">102</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">, </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">198</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Smrke, Marjan (1932-) glej Smerke, Marjan </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Società storica del Litorale (Koper) glej Zgodovinsko društvo za južno Primorsko (Koper) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Society of Southern Primorska (Koper) glej Zgodovinsko društvo za južno Primorsko (Koper) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Sor, Ciril glej Sorč, Ciril </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Sorc, Cyril glej Sorč, Ciril </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Sorč glej Sorč, Ciril </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Sorč, Ciril (pisec recenzij) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">133</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Sprajc, Ivan (1955-) glej Šprajc, Ivan (1955-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Sprǎjc, Ivan glej Šprajc, Ivan (1955-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Stiplovšek, Mirko glej Stiplovšek, Miroslav </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Stiplovšek, Miro glej Stiplovšek, Miroslav </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Stiplovšek, Miroslav (mentor) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">216</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Stopar, Ivan (1929-) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">193</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Strasser, Kurt F. </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">194</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Strčić, Petar (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">192</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Stres, A. glej Stres, Anton </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Stres, Anton (avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">141</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Stres, Tone glej Stres, Anton </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Stuparić, Darko </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">195</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Suhadolnik, Jože (1966-, fotograf) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">218</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Sušec Michieli, Barbara (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">100</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Sušec-Michieli, Barbara glej Sušec Michieli, Barbara </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Sušmelj, Jože glej Šušmelj, Jože </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Svete, Uros glej Svete, Uroš (1975-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Svete, Uroš (1975-) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">196</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">še glej Škulj, Edo </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Škafar, Bojana glej Rogelj Škafar, Bojana </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Škafar, Bojana Rogelj glej Rogelj Škafar, Bojana </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Škafar, Bojana Rogelj- glej Rogelj Škafar, Bojana </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Škafar-Rogelj, Bojana glej Rogelj Škafar, Bojana </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Škerget, Darko (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">165</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Škrl, Emil (avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">172</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Škrl, Emil Milko glej Škrl, Emil </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Škrlj, Suzana (fotograf) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">172</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Škrubej, Katja (1971-) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">197</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Škulj glej Škulj, Edo </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Škulj, E. glej Škulj, Edo </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Škulj, Edo </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">198</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Šorli, Maja (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">100</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Šprajc, I. (1955-) glej Šprajc, Ivan (1955-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Šprajc, Ivan (1955-) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">199</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Štok, Marko </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">200</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Štolfa, Fanc glej Štolfa, Franc </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Štolfa, Franc </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">201</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Štres, Anton glej Stres, Anton </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Štucin, Ana </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">202</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Štucin, Ana Marija glej Štucin, Ana </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Štucin, Anica glej Štucin, Ana </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Šurc, Matej </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">203</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Šušmelj, Jože (urednik, zbiratelj) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">224</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">T. F. glej Ferenc, Tone </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">T. Fc. glej Ferenc, Tone </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">T. K. glej Kregar, Tone (1971-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">T. Kr. glej Kregar, Tone (1971-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Tasso, Miro </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">205</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Tavčar, M. (1958-) glej Tavčar, Marko (1958-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Tavčar, Marko (1958-, urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">182</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Tavčar, Vojmir </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">206</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Tchossitch, Dobritsa glej Ćosić, Dobrica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Tecco, Simon (prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">188</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Tecco, Simón glej Tecco, Simon </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Testen, Petra </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">207</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Timofejev, Aleksej (1977-) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">208</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Topolinjak, Aleš (fotograf) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">83</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Topori ič, Tomaž glej Toporišič, Tomaž </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Toporisic, Tomaž glej Toporišič, Tomaž </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Toporišič, Matjaž glej Toporišič, Tomaž </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Toporišič, Tomaž (pisec recenzij) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">100</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Torkar, Blaž (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">104</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Toš, M. glej Toš, Marjan </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Toš, Marjan (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">165</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Tripković, Đoko (urednik, avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">84</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Trofenik, Rudolf (avtor dodatnega besedila, založnik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">185</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Trofenik, Rudolphi glej Trofenik, Rudolf </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Tscherne, Maridi </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">210</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Tscherne, Maridi (prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">155</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">tt glej Toporišič, Tomaž </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Turk, Bostjan Marko glej Turk, Boštjan Marko </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Turk, Boštjan (1967-) glej Turk, Boštjan Marko </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Turk, Boštjan M. glej Turk, Boštjan Marko </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Turk, Boštjan Marko </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">211</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Università Ca' Foscari (Venezia) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">159</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Università del Litorale. Centro di ricerche scientifiche (Koper) glej Univerza na Primorskem. Znanstveno-raziskovalno središče (Koper) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">University Ca' Foscari (Firenze) glej Università Ca' Foscari (Venezia) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">University of Primorska. Science and Research Centre (Koper) glej Univerza na Primorskem. Znanstveno-raziskovalno središče (Koper) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Univerza Ca' Foscari (Venezia) glej Università Ca' Foscari (Venezia) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Univerza na Primorskem. Znanstveno-raziskovalno središče (Koper) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">159</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Valencic, Jana glej Valenčič, Jana </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Valenčič, Erik (avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">162</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Valenčič, Jana </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">212</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Vereginella, Marta glej Verginella, Marta </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Verginella, Marta (mentor) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">207</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Veriginella, Marta glej Verginella, Marta </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Vertot, Nelka </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">214</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Vertot, Petronela glej Vertot, Nelka </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Vidmar, J. glej Vidmar, Josip (1895-1992) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Vidmar, Josip (1895-1992) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">215</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Vidmar, Živa (avtor dodatnega besedila, urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">215</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Vogrič glej Vogrič, Ivan </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Vogrič, Giovanni glej Vogrič, Ivan </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Vogrič, I. glej Vogrič, Ivan </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Vogrič, Ivan </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">216</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Volk, A. glej Volk, Sandi </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Volk, Aleksander glej Volk, Sandi </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Volk, Alessandro (Sandi) glej Volk, Sandi </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Volk, Alessandro glej Volk, Sandi </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Volk, Sandi (zbiratelj, urednik, prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">188</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Vraničar, Ivo </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">217</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Vulikić, V. glej Vulikić, Velimir </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Vulikić, Velimir (avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">201</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Vulikić, Veljko glej Vulikić, Velimir </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Vurnik, Vili glej Vulikić, Velimir </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Waitzbauer, Harald (avtor) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">194</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Wakounig, Sonja (prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">124</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Weber, Thomas (1974-) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">219</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Wellmon, Chad (1976-) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">220</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Wohinc, Milica Kacin- glej Kacin-Wohinz, Milica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Wohinz, Emilija Kacin glej Kacin-Wohinz, Milica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Wohinz, Emilija Kacin- glej Kacin-Wohinz, Milica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Wohinz, Emilija Milica Kacin- glej Kacin-Wohinz, Milica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Wohinz, Emilja Kacin- glej Kacin-Wohinz, Milica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Wohinz, Milica Emilija Kacin glej Kacin-Wohinz, Milica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Wohinz, Milica Kacin glej Kacin-Wohinz, Milica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Wohinz, Milica Kacin- glej Kacin-Wohinz, Milica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Wohinz-Kacin, Emilija glej Kacin-Wohinz, Milica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Wohinz-Kacin, Milica glej Kacin-Wohinz, Milica </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Wolff, Larry </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">221</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Yenne, Bill (1949-) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">222</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Z. Č. glej Čepič, Zdenko </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Z. Če. glej Čepič, Zdenko </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Zagorac, Dean (avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">197</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Zajc, M. glej Zajc, Marko (1975-) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Zajc, Marko (1975-, avtor) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">96</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Zgaga, Blaž (avtor) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">203</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Zgodovinsko društvo za južno Primorsko (Koper) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">159</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Ziraldo, Iva (prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">188</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">zk glej Kodrič, Zdenko </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">ZK glej Kodrič, Zdenko </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Zobavnik, Igor (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">190</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Zučančič, Jože glej Zupančič, Jože (1894-1969) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Zupan, Gojko (avtor dodatnega besedila) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">78</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Zupančič, Jože (1894-1969, prevajalec) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">77</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Zupančić, Jože glej Zupančič, Jože (1894-1969) </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Žele, Franc </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">226</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Železnik, Urška (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">159</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Žnidarič, Marjan (urednik) </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">223</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="color: black;"><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">Žutić, Nikola </a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183">228</a><a href="http://www.blogger.com/goog_1354808183"> </a></li>
<li class="MsoNormal" style="mso-list: l2 level1 lfo6; mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto; tab-stops: list 36.0pt;"><a href="mailto:knjiznica@inz.si"><span style="color: black;">knjiznica@inz.si</span></a> </li>
</ul><br />
<div class="MsoNormal"><br />
</div>Igor Zemljičhttp://www.blogger.com/profile/12702411494603316206noreply@blogger.com1Ljubljana, Slovenija46.0514263 14.50596550000000245.9654608 14.332610500000001 46.1373918 14.679320500000003tag:blogger.com,1999:blog-8015891785758473781.post-36710200326558107362011-07-20T12:13:00.042+02:002011-07-27T12:50:27.145+02:00Andrej Studen: Rabljev zamah<div style="font-family: Georgia,"Times New Roman",serif;">Mateja Tominšek Perovšek: </div><div style="font-family: Verdana,sans-serif;"><!--[if gte mso 9]><xml> <w:WordDocument> <w:View>Normal</w:View> <w:Zoom>0</w:Zoom> <w:TrackMoves/> <w:TrackFormatting/> <w:HyphenationZone>21</w:HyphenationZone> <w:PunctuationKerning/> <w:ValidateAgainstSchemas/> <w:SaveIfXMLInvalid>false</w:SaveIfXMLInvalid> <w:IgnoreMixedContent>false</w:IgnoreMixedContent> <w:AlwaysShowPlaceholderText>false</w:AlwaysShowPlaceholderText> <w:DoNotPromoteQF/> <w:LidThemeOther>SL</w:LidThemeOther> <w:LidThemeAsian>X-NONE</w:LidThemeAsian> <w:LidThemeComplexScript>X-NONE</w:LidThemeComplexScript> <w:Compatibility> <w:BreakWrappedTables/> <w:SnapToGridInCell/> <w:WrapTextWithPunct/> <w:UseAsianBreakRules/> <w:DontGrowAutofit/> <w:SplitPgBreakAndParaMark/> <w:EnableOpenTypeKerning/> <w:DontFlipMirrorIndents/> <w:OverrideTableStyleHps/> </w:Compatibility> <w:BrowserLevel>MicrosoftInternetExplorer4</w:BrowserLevel> <m:mathPr> <m:mathFont m:val="Cambria Math"/> <m:brkBin m:val="before"/> <m:brkBinSub m:val="--"/> <m:smallFrac m:val="off"/> <m:dispDef/> <m:lMargin m:val="0"/> <m:rMargin m:val="0"/> <m:defJc m:val="centerGroup"/> <m:wrapIndent m:val="1440"/> <m:intLim m:val="subSup"/> <m:naryLim m:val="undOvr"/> </m:mathPr></w:WordDocument> </xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml> <w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="true"
DefSemiHidden="true" DefQFormat="false" DefPriority="99"
LatentStyleCount="267"> <w:LsdException Locked="false" Priority="0" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Normal"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="heading 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 7"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 8"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 9"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 7"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 8"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 9"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="35" QFormat="true" Name="caption"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="10" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Title"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="1" Name="Default Paragraph Font"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="11" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtitle"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="22" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Strong"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="20" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Emphasis"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="59" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Table Grid"/> <w:LsdException Locked="false" UnhideWhenUsed="false" Name="Placeholder Text"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="1" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="No Spacing"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" UnhideWhenUsed="false" Name="Revision"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="34" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="List Paragraph"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="29" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Quote"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="30" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Quote"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="19" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtle Emphasis"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="21" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Emphasis"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="31" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtle Reference"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="32" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Reference"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="33" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Book Title"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="37" Name="Bibliography"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" QFormat="true" Name="TOC Heading"/> </w:LatentStyles> </xml><![endif]--><!--[if gte mso 10]> <style>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Navadna tabela";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:10.0pt;
font-family:"Times New Roman","serif";}
</style> <![endif]--><span style="font-size: 11pt;"> <b>Andrej Studen, Rabljev zamah: K zgodovini kriminala in kaznovanja na Slovenskem od 16. do začetka 21. stoletja, Slovenska matica, Ljubljana, 2004</b></span></div><span style="font-size: x-small;"></span><br />
<div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; line-height: normal; text-align: justify;"><span style="font-size: x-small;"><span><span><i>(recenzija je bila objavljena v <a href="http://shs.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/revija/letnik-5-2005-%C5%A1t-1-2-3">Studia Historica Slovenica</a> 2005, št. 1/3, str. 821-832)</i></span></span></span></div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; line-height: normal; text-align: justify;"><span style="font-size: x-small;"><span><span><i> </i></span></span></span></div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; line-height: normal; text-align: justify;"><span style="font-size: x-small;"><span style="font-size: xx-small;"><i> </i></span></span></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgRK_v231QrXldpfA5Bm4vF4ud6rbRE0PL1k0ojTpGQRrUtp03PpY0zx9axNkZHZw8KYqYmGOTLW0mbFZv26HUwp8eHIvxLX5SLnKGGSxzVoPrnprzeG5ftvFH9EAcoTnNXk_EEe3KmetuV/s1600/studnova+knjiga.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgRK_v231QrXldpfA5Bm4vF4ud6rbRE0PL1k0ojTpGQRrUtp03PpY0zx9axNkZHZw8KYqYmGOTLW0mbFZv26HUwp8eHIvxLX5SLnKGGSxzVoPrnprzeG5ftvFH9EAcoTnNXk_EEe3KmetuV/s320/studnova+knjiga.jpg" width="212" /></a></div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; line-height: normal; text-align: justify;"><!--[if gte mso 9]><xml> <o:OfficeDocumentSettings> <o:AllowPNG/> </o:OfficeDocumentSettings> </xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml> <w:WordDocument> <w:View>Normal</w:View> <w:Zoom>0</w:Zoom> <w:TrackMoves/> <w:TrackFormatting/> <w:HyphenationZone>21</w:HyphenationZone> <w:PunctuationKerning/> <w:ValidateAgainstSchemas/> <w:SaveIfXMLInvalid>false</w:SaveIfXMLInvalid> <w:IgnoreMixedContent>false</w:IgnoreMixedContent> <w:AlwaysShowPlaceholderText>false</w:AlwaysShowPlaceholderText> <w:DoNotPromoteQF/> <w:LidThemeOther>SL</w:LidThemeOther> <w:LidThemeAsian>X-NONE</w:LidThemeAsian> <w:LidThemeComplexScript>X-NONE</w:LidThemeComplexScript> <w:Compatibility> <w:BreakWrappedTables/> <w:SnapToGridInCell/> <w:WrapTextWithPunct/> <w:UseAsianBreakRules/> <w:DontGrowAutofit/> <w:SplitPgBreakAndParaMark/> <w:EnableOpenTypeKerning/> <w:DontFlipMirrorIndents/> <w:OverrideTableStyleHps/> </w:Compatibility> <m:mathPr> <m:mathFont m:val="Cambria Math"/> <m:brkBin m:val="before"/> <m:brkBinSub m:val="--"/> <m:smallFrac m:val="off"/> <m:dispDef/> <m:lMargin m:val="0"/> <m:rMargin m:val="0"/> <m:defJc m:val="centerGroup"/> <m:wrapIndent m:val="1440"/> <m:intLim m:val="subSup"/> <m:naryLim m:val="undOvr"/> </m:mathPr></w:WordDocument> </xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml> <w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="true"
DefSemiHidden="true" DefQFormat="false" DefPriority="99"
LatentStyleCount="267"> <w:LsdException Locked="false" Priority="0" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Normal"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="heading 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="0" QFormat="true" Name="heading 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 7"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 8"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 9"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 7"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 8"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 9"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="0" Name="footer"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="35" QFormat="true" Name="caption"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="0" Name="page number"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="10" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Title"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="0" Name="Default Paragraph Font"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="0" Name="Body Text"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="11" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtitle"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="0" Name="Body Text 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="0" Name="Body Text Indent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="22" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Strong"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="20" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Emphasis"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="59" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Table Grid"/> <w:LsdException Locked="false" UnhideWhenUsed="false" Name="Placeholder Text"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="1" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="No Spacing"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" UnhideWhenUsed="false" Name="Revision"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="34" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="List Paragraph"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="29" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Quote"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="30" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Quote"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="19" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtle Emphasis"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="21" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Emphasis"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="31" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtle Reference"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="32" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Reference"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="33" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Book Title"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="37" Name="Bibliography"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" QFormat="true" Name="TOC Heading"/> </w:LatentStyles> </xml><![endif]--><!--[if gte mso 10]> <style>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Navadna tabela";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:10.0pt;
font-family:"Times New Roman","serif";}
</style> <![endif]-->V pričujoči knjigi, ki je v slovenskem prostoru izšla pred kratkim, se lahko po zaslugi Andreja Studna soočimo z zanimivo in sorazmerno še dokaj neznano tematiko v slovenskem zgodovinopisju. Avtor namreč na izviren način predstavi zgodovino smrtne kazni, ki je povezana s problematiko obravnavanja in opredeljevanja kaznivih dejanj in posledično kaznovanja delinkventov od novega veka do današnje kaznovalne politike in prakse.<br />
<br />
Naslov knjige Rabljev zamah ima več pomenov in se na simbolični ravni zelo dobro pokriva s samo vsebino knjige. Avtor poudari fenomen vloge rablja v človeški družbi, ki mu je bila »v imenu resnice« pridržana pravica do mučenja in odvzema življenja: »Ne samo, da je bila njegova mojstrska, brezhibna izvedba podvržena budni presoji predstavnikov oblasti in radovedne množice. Rabljev zamah je bil na simbolni ravni končno tudi zamah vladajočih. Vedno je bil zamah države, zamah od Boga postavljenega suverena ali kakršnekoli drugačne, denimo, revolucionarne oblasti, zamah vsemogočnosti, ki si pridržuje pravico do odvzema človeškega življenja.« (4)<br />
Knjiga tako na eni strani odkriva nov pogled na razumevanje slovenske zgodovine, na drugi strani pa se dotakne občutljivih tem razvoja človeške družbe, ki se v svoji značilni razslojenosti vedno spreminja in se kot taka sooča s temeljnimi vprašanji razumevanja posameznika v odnosu do samega sebe, drugih in nenazadnje tudi do transcendence. Ob tem nujno trešči ob samo človeško naravo, ki je podvržena nasilnim dejanjem in je kot taka nespremenljiva. Vzgojni in restriktivni procesi v neki družbi se tako kažejo tudi skozi prizmo sistemov kaznovalne politike, ki so na neprikrit ali prikrit način odraz napredka in zrelosti človeške civilizacije.</div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; line-height: normal; text-align: justify;"><a name='more'></a>Knjiga Rabljev zamah je razdeljena na dva dela. Prvi del, Prizorišča groze (7–127), tvorita poglavji Čas »nekoristne razsipnosti s krutimi kaznimi« (9–86) in Dolga pot do odprave smrtne kazni (87–127). V njih avtor sistematično prikazuje razvoj kaznovalne politike, ki je svoj družbeni »izhod« dolgo časa videla v kaznovanju s smrtjo. Vendar pri tem poudari zgodovinskost omenjenih procesov, saj se je kaznovanje s smrtjo skozi ves čas postopoma spreminjalo. Najbolj izrazito cezuro je pomenil prehod od javnih k ekskluzivnim, za javnost zaprtim usmrtitvam. Z vzponom meščanstva pa so se v dolgi postrazsvetljenski dobi počasi oblikovale norme kaznovanja delinkventov, ki so narekovale vedno večjo prevlado zapornih kazni in so nam po ukinitvi smrtne kazni preostale tudi danes.<br />
Drugi del, Za umor visel boš med nebom in zemljo (129–227), je z vidika predstavitve resničnih zgodb o nasilnih dejanjih znanih morilcev v drugi polovici 19. stoletja v habsburški monarhiji, še posebej zanimiv, saj se lahko ob njegovem branju prek domišljijskega sveta bolj doživeto spustimo v resničnost kriminalnih zgodb takratnega časa. Le–te niso nič manj pretresljive kakor današnje zgodbe, povezane z nasiljem in umori. Avtorju je uspelo v petih, kot jih sam poimenuje, »mikroštorijah« – Za vse sta bila kriva liberalizem in brezverstvo (131–142), Krvoločna hijena v človeški podobi (143–147), »Tukaj tist namalajte ko je v Luči tri zaklo« (149–156), Dunajski Jack Razparač (157–199), »Hudiči! Le naglejte se me, da boste vsaj siti« (201–227) – prepričljivo predstaviti okrutno vedenje znanih morilcev druge polovice 19. stoletja in značilen odziv takratnih množic in pomembnih slovenskih časopisov na njihova dejanja in kazen. Iz avtorjeve razčlenitve je videti, da so tedanji mediji nemalokrat spremljali sodne procese v kulturno–bojnem vzdušju in narekovali odnos javnosti do zločinskih dejanj in smrtne kazni.<br />
<br />
Da bi dobili bolj celosten vpogled v zgodovino kriminala in kaznovanja na Slovenskem od 16. do začetka 21. stoletja, ki jo je avtor skušal slovenskemu bralcu približati tudi s prej omenjenimi »mikroštorijami«, se moramo posvetiti predvsem prvemu delu knjige. Ob podrobnejši obdelavi zgodovine kazenskega prava in postopkov na tem področju bomo morda tudi vsebinsko bolje razumeli današnjo širšo perspektivo obvladovanja nasilja v sodobnem svetu, ki si vedno znova postavlja vprašanja v zvezi z obsodbami, katerih končni izid je smrt.<br />
<br />
Avtor poudari, da se moramo za boljše razumevanje tega kompleksnega in današnjemu opazovalcu precej tujega sveta kaznovanja »najprej otresti naših predstav o grozodejstvih, na katera so od razsvetljenstva naprej gledali kot na značilnost starega sodstva in njegovih kaznovalnih mehanizmov.« (9) Stari kaznovalni sistem je bil od 16. do zadnje četrtine 18. stoletja, ko je na tem področju pod vplivom razsvetljenstva prišlo do reform in modernizacije, nedvomno surov in okruten. Vendar pa moramo vedeti, da v tem času zapornih kazni niso poznali in da tudi policijske kontrole niso bile izvedljive. Staro pravo si namreč ni prizadevalo za poboljšanje delinkventa, temveč za ponovno vzpostavitev pravice in reda v družbi z zastraševanjem in s prizadejanjem telesnih muk tistemu, ki je prekršil splošno priznani red. Z zločinom, ki je imel svoje korenine v hudobiji, je bila zasmehovana oblast, ustoličena od Boga, in po nazorskih opredelitvah zgodnjenovoveške tradicionalne družbe so imeli od Boga postavljeni nosilci oblasti ne samo pravico, temveč tudi dolžnost, da so delinkvente kaznovali. Vsak zločin je bil enakovreden kršitvi božjih zapovedi in v okviru kaznovalne liturgije je imela mučna procedura javnega prikaza trpljenja vlogo poslednje preizkušnje. Trpljenje, ki so ga ob predpisanem kazenskem postopku mučenja prestajali obsojenci/ke, je prikazovalo pekel. Tuzemske muke in bolečine so bile pokora, ki naj bi kot odbitek bile vključene v prihodnjo kazen in prispevale k njenemu olajšanju v onostranstvu oziroma k odpuščanju. Nasilna javna procedura pa naj bi s sijajno izvedbo obnovila tudi vladarjevo ranjeno suverenost, prek katere naj bi vsi prisotni zaznali njegovo navzočnost, moč in oblast. Razmerje sil pa se je po drugi strani lahko prevesilo tudi v svoje nasprotje, saj je vladar predstavljal tudi silo moči, ki je lahko odpravljala zakone, pomilostila delinkventa ali delno ali popolnoma oprostila kazen obsojencu. <br />
<br />
Po avtorjevih besedah zaznamuje predmoderni – tradicionalni kaznovalni sistem zgodnjega novega veka izredno okrutno telesno nasilje, pri katerem so bili obsojenci kaznovani s telesnim trpljenjem, z izgubo pomembnih organov in s smrtjo. »To je bil čas pohabljanja telesa, čas torture (peinliche Frage), čas vislic in koles, ki so se s svojimi srhljivimi tovori – trupli tedanje kaznovalne tehnologije – dvigale kvišku.« (13) Namen ceremonialov javnega kaznovanja, ki so postali pomemben sestavni del javne kulture tradicionalne družbe, je bil vsem nazorno pokazati prestopek ali zločin socialnega, moralnega ali religioznega reda. Tako v Karolini, Terezijani, kot tudi v sodnih redih za deželska sodišča telesne kazni niso imele skoraj nobene alternative. Zato je imel v okviru prej omenjenih zakonikov oziroma nekakšnih pravnih katekizmov toliko bolj pomembno vlogo diferenciran kaznovalni sistem, saj so telesa delinkventov in delinkventk lahko imela sporočilno vrednost samo v primeru, če so poročala o zločinu, hkrati pa opozarjala tudi na vsemogočnost in na zmagoslavje Bogu všečne in od Boga postavljene oblasti.<br />
<br />
Pri krvnem kazenskem sodstvu so se kot krvne kazni praviloma uporabljale kazni odsekanja udov in smrtne kazni. Čas tako imenovanega krvnega kazenskega sodstva so zaznamovale predvsem številne usmrtitve, pri katerih sta kvantitativno prevladovali obglavljenje in obešenje. Kazni so bile sorazmerne škodi, ki jo je povzročil delinkvent, zato so morale biti tako strašne, kot je bila strahotna povzročena škoda. Po takratnih merilih je bilo mogoče splošno priznani red, ki je bil kršen, utrditi samo z metodami zastraševanja in naložitvijo primerne spravne pokore, ki je imela teološko utemeljitev. S spravnim dejanjem je bila popravljena škoda, izpolnjen pa tudi pravi namen kazni, saj je pripomogel k očiščenju družbe in k nadaljnjemu vzdrževanju obstoječe ureditve.<br />
<br />
V tedanji kaznovalni praksi so bile poleg smrtnih kazni značilne zlasti sramotilne kazni, ki so jih izvrševali v raznih oblikah. Delinkventi so bili kaznovani predvsem za bogokletje, sramotenje, prepirljivost, lažnivost, tatvine, pretepanje in goljufanje. V vseh tedanjih teorijah kaznovanja je onečaščenje igralo pomembno vlogo, zato so bili delinkventi javno izpostavljeni nasilju radovednih gledalcev, ki se je mešalo s tedanjo nevednostjo in vraževerjem. V kaznovalni praksi se je kot viden znak pohabljanja poleg rezanja ušes uveljavilo še odsekanje prstov. V primeru izgona pa so obsojenca ali obsojenko ponekod trajno zaznamovali z ožigosanjem obraza, s katerim je bil zločinec/ka do konca svojega življenja izločen iz človeške družbe.<br />
<br />
Tedanja sodna praksa je kar najostreje preganjala tudi nenaravno spolno občevanje – homoseksualnost in sodomijo, med vsemi novoveškimi kaznimi pa se po avtorjevih besedah »zdi morda najbolj bizarno kaznovanje samomorilcev«. (61) Posebno logiko so vsebovali tudi procesi proti čarovnicam, ki so si jih zamišljali v najbolj fantastičnih podobah. »Šele tu je dobila tortura svojo monstruozno obliko, do svoje najabsurdnejše manifestacije je prišla torej prav v preganjanju izvršilcev namišljenega zločina, čarovništva.« (26)<br />
<br />
V malefičnih zadevah je imelo takratno pravosodje specifično metodo delovanja, saj se je proces preiskave strogo ločil od obsodbe in kaznovanja. Avtor poudari, da sta bili preiskava in izrek sodbe izključno zadevi sodnih oblasti z izključitvijo javnosti. Šele nato je bila obsodba razglašena javno. Obtoženec v procesu ugotavljanja resnice o zločinu ter v samem sodnem procesu, na katerem so oblikovali sodbo, ni imel pravega zagovornika. V preiskavi, v kateri so uporabljali inkvizicijske metode, je bil sodnik obenem preiskovalec in praviloma tudi tožilec. Obsodbe so sledile samo po priznanem zločinu oziroma v priznanju, kjer sta se srečala krivda in odpuščanje. Krivda, ki je bila priznana in s tem spoznana za resnično, je lahko bila šele na osnovi tega priznanja spokorjena in izbrisana. »V kanonskem pravu se je uveljavilo pravilo, da je priznanje kralj vseh dokazov – ,confessio regina probationum’.« (22) Pravosodje je za iztrganje priznanja uporabljalo tudi skrajno represivne metode – torturo, ki se je postopoma izvajala v več fazah ali stopnjah mučenja obsojenca/ke in tako utelešala skrajno nehumanost starega kazenskega sistema. Kljub temu so jo kot sredstvo za ugotavljanje resnice v zločinskih zadevah priznavale tako cerkvene kot tudi državne institucije.<br />
<br />
Po določilih je imela oblast pri kaznovanju težjih zločinov tri dni časa, da inscenira kar se da nazorno in premišljeno prireditev groze, ki so predstavljale neke vrste ljudskih veselic, nekakšno ljudsko praznovanje, kjer se je gnetla množica bolj ali manj nasilnih radovednežev, ki so drli z vseh strani. Obsojenec pa se je v tem času lahko pokesal svojih grehov in se pripravil na onostranstvo. Rabelj je s svojimi pomočniki lahko pripravil vse potrebno za izvedbo eksekucije očiščevalnega in poučnega značaja. Domišljija rabljev in sodnikov ponekod ni poznala meja – prizadejane muke so v pretirano teatralnem postopku služile kot sredstvo za boj proti hudiču, ki so ga hoteli izgnati iz telesa obsojenca/ke. Samo mučenje je izvajal rabelj, ki je za vsak poseg na telesu »pacienta« (obsojenca) prejel plačilo po tarifi. V mučilnici se je prvič predstavil svoji žrtvi in ji razkril vse svoje mučilne veščine. Delo je moral opraviti brezhibno, sicer so mu grozile razne sankcije, celo smrt.<br />
<br />
»Pri vseh oblikah smrtne kazni v predmoderni, predrazsvetljenski novoveški družbi in pri vseh miselnih predstavah, ki so jo določale, je bil zločin v kaznovalni praksi tista osrednja točka, ki je zahtevala pokoro in zastraševanje, očiščevanje, kaznovanje za vzgled, povračilo in maščevanje, ki naj bi ga demonstrirala grozljiva javna usmrtitev. (…) Samo usmrtitev zločinca je izbrisala zločin, ki je prizadel red življenjske skupnosti.« (87) Takratno sodstvo se je zanimalo predvsem za zločin, za dejanje, ki ga je obsojenec/ka zagrešil. Z obsojenčevim priznanjem zločina obramba ni bila potrebna. Kljub temu pa je stari kaznovalni sistem pri vsej svoji strogosti in togosti poznal tudi več olajševalnih okoliščin. Avtor poudari, da ga lahko razumemo skozi takraten centralen pojav prava predmodernega časa in se nanaša na sistem prošenj za pomilostitev. Sodišča so pri oblikovanju sodbe upoštevala nekatere zdravstvene olajševalne okoliščine, do izraza pa je prišla predvsem t. i. socialna praksa, to je upoštevanje družinskega in družbenega stanu obsojenca, ki je imela očitne razlikovalne konsekvence.<br />
<br />
Kljub temu, da so se v tem času že kazale potrebe po spremembah v kazenskem pravu in postopku, je bila takratna predmoderna družba toliko zaznamovana s tradicionalnimi miselnimi in vedenjskimi vzorci, da se tako oblast kakor tudi cerkev in ljudstvo še niso bili pripravljeni soočiti z razsvetljenskimi ideali. Šele v 18. stoletju lahko sledimo določenemu popuščanju kaznovanja. Čeprav so po črki zakona še vedno obstajali okrutni načini usmrtitve, kot so sežig na grmadi, strtje na kolesu in razčetverjenje, so najpogosteje izvajali kazen obglavljenja in smrt na vislicah. Počasi pa so popuščali in prenehali tudi procesi proti čarovnicam. Ideje razsvetljenstva so postopoma vplivale na reforme in modernizacijo kazenskega prava in postopka predvsem v zadnji četrtini 18. stoletja. Razsvetljenci so zahtevali odpravo torture in preusmeritev procesov z zločina k zločincu. Tako se je počasi zamajal koncept božjega sodstva, s tem pa tudi takratni ideološki temelji državne ureditve in kazenskega sistema, ki so imeli teološko utemeljitev. »Prizadevanja po novi – tostranski – utemeljitvi prava in kazni, ki jim je vodilo razum z razsvetljenskimi idejami o naravi, svobodi in človeku, so – ob optimističnem zaupanju, da je človek v bistvu dober, da v njem torej dobro prevladuje nad zlom in ga je zato mogoče spremeniti in poboljšati – nujno vodila tudi k spraševanju o kazni s smrtjo.« (88)<br />
<br />
Eden od pomembnejših predstavnikov novih idej o kazenskem pravu in postopku, ki ga omeni avtor, je bil Cesare Beccaria. Zavzel se je za enakost ljudi pred zakonom in v delu Dei Delitti e delle Pene razvil temelje nove, moderne kriminalitetne politike in kazenske zakonodaje. Njegovo delo, ki ga je kot anonimni avtor leta 1764 izdal v Livornu, je kljub sovražnosti Katoliške cerkve in številnih pravnikov, med njimi tudi znamenitega francoskega pravnika Muyarta de Vouglansa, naletelo na izreden odmev, saj je že nekaj let po izidu bilo prevedeno v več kot dvajset različnih evropskih jezikov.<br />
<br />
Napredne nove ideje so postopoma vplivale tudi na spremembe v razmišljanju takratnih vladarjev, npr. cesarice Marije Terezije, ki je leta 1776 odpravila torturo. Na njeno odločitev je s svojim spisom proti torturi iz leta 1775 vplival predvsem Joseph von Sonnenfels, ki je že leto pred tem izpodbijal primernost in upravičenost smrtne kazni. Nanjo je gledal »bolj iz zornega kota učinka in koristnosti za skupnost: ,Smrt naj ne bo zlo. (…) Za skupnost bi bilo koristno mučno življenje z dosmrtnim težaškim delom.’« (90)<br />
<br />
Po smrti Marije Terezije je v okviru pripravljanja in dokončanja Terezijane v letih 1752–1768 precej protislovno vlogo odigral njen sin in naslednik Jožef II., od katerega so si mnogi obetali nadaljnjih modernizacij kazenskega prava in postopka. Med njimi avtor omeni tudi našega rojaka Franca Ksavra Jelenca (1749–1805), učenega pravnika, ki je bil seznanjen s francosko razsvetljensko literaturo in je skladno z Beccario zavračal azile, torturo, skrivne obtožbe in odmerjanje kazni glede na družbeni položaj udeležencev. Vendar Jožef II. ni šel v smeri prej omenjene modernizacije, saj je leta 1787 razglasil Zakon o hudodelstvih in kaznih, ki ni bil v skladu s pričakovanji naprednih razsvetljenskih duhov. Omejitev smrtne kazni je namreč povezoval z zahtevo po strahovanjih, ki so bila veliko bolj grozna kot sama smrt. Pod Jožefom II. se je razvil sistem prostostnih kazni, povezanih s prisilnim delom (gradnja trdnjav, od leta 1783 pa tudi posebej razvpito vlačenje ladij), ki je bilo tako težko, da so imeli zaporniki le malo možnosti za preživetje časa, določenega za prestajanje kazni. Nekoliko bolj humano so se oblikovali preiskovalni zapori, čeprav si je Jožef II. tudi v tem pogledu prizadeval za čimbolj nevzdržne razmere zapornikov v zaporih. Zaradi tega je večina razsvetljencev zavračala njegovo kazensko politiko, saj je ohranila vrsto anahronizmov, ki niso bili v skladu s takratnim časom in razmerami. Zlasti kritičen odnos so oblikovali do Jožefine iz leta 1787, »ker je vsebovala mučne kazni za težke hudodelce, pogosto pa je odrejala tudi telesne kazni in težaška javna dela, ki jih niso imeli za združljive z občutkom za človečnost, ki je bil ena glavnih zahtev razsvetljenstva«. (94) Poleg tega se je Jožef II. neprestano vmešaval v delo sodišč in odločal o kaznih, ki naj bi nadomestile usmrtitve in tako slabil vlogo sodne prakse pri omejitvi oziroma odpravi kaznovanja s smrtjo. <br />
<br />
Kot bolj napreden in razsvetljenskim idejam naklonjen vladar na področju kazenske politike se je izkazal Jožefov brat Leopold II. (1790–1792) S svojo reformo kazenskega prava je prvi v Italiji odpravil smrtno kazen (čeprav je od te reforme potem odstopil), vžiganje znamenj, torturo in zaplembo premoženja. Vendar pa je bila njegova vladavina kratkotrajna. Leta 1792 je prestol zasedel zadnji rimsko–nemški cesar Franc II. (od 1804 do 1835 Franc I. kot avstrijski cesar) in v monarhiji so napočili novi časi tudi na področju kazenske zakonodaje, saj je bila leta 1795 znova uvedena smrtna kazen za veleizdajo. Čez noč je nastopila doba, »v kateri je država poskušala s čim manjšimi pretresi upravljati, ne pa vladati, doba, v kateri so dušili in tlačili vse, kar je bilo napredno in kar bi lahko škodovalo obstoječemu stanju«. (95) V vojni Prusije in Avstrije z revolucionarno Francijo je v avstrijski politiki zmagala reakcionarna smer in po pol stoletja prizadevanja za napredne ideje se je kolo »sreče« obrnilo v prid ohranjevanja starega, nazadnjaškega in že preživetega. Glavni nasprotniki takšne reakcionarne politike so naenkrat postali zagovorniki naprednih idej, ki se jim je podtikala pripadnost francoski revoluciji. Po vsej habsburški monarhiji se je povečal policijski pritisk in še posebej po smrti francoskega kralja Ludvika XVI. in njegove žene Marije Antoanete, je preganjanje »jakobincev« (domnevnih simpatizerjev in pristašev francoske revolucije) postalo še bolj radikalno. Policija je osumila jakobinstva več ljudi tudi na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem.<br />
<br />
Po avtorjevih besedah daje takratna kazenska zakonodaja sliko absolutističnega policijskega režima, ki je v popolnem protislovju z zahtevami tedanje teorije – da se ne bi s prevelikim številom prepovedi izzivala ali ustvarjala nova kazniva dejanja. Z zakonikom iz leta 1803 so se sicer začele uveljavljati prostostne kazni, vendar pa se je ponovno predvidela smrtna kazen za večje število deliktov (veleizdajo, umor, požig in ponarejanje kreditnih papirjev). Do obnovitve kazenskih zakonov je po desetletjih brez zakonodajne pobude prišlo šele po revolucionarnem letu 1848. Vendar tudi novi kazenski zakonik iz leta 1852 v primerjavi z zakonikom iz leta 1803 ni prinesel bistvenega napredka. »Na ustavni ravni je leta 1867 napočil konec inkvizicijskega procesa. 10. člen decembrske ustave je uzakonil javni in ustni postopek pred kazenskim sodiščem.« (97) Civilne javne eksekucije so se po letu 1868 umaknile za zidove jetnišnic; izvršitve smrtnih kazni so bile prestavljene na skrita morišča znotraj zidov oziroma na sodna dvorišča. Leta 1873 je bil objavljen nov kazenski zakonik in obtoženec je dobil s kazenskim procesnim redom tudi uzakonjeno pravico do branilca. Smrtna kazen z obešenjem je sicer ostala, vendar javno izpostavljanje obsojencev in javne izvršitve smrtnih kazni niso bile več dovoljene.<br />
<br />
Kot lahko ugotovimo, so v 19. stoletju pridobivale na pomenu predvsem prostostne kazni, ki so našle svoj preboj v transformiranju poudarka iz telesnega na duševno trpljenje, kar je predstavljalo posebno značilnost tedanje dobe. Okrepila in utrdila se je vloga zaporov, »nastopila je doba kaznilnic, doba ,velikega zapiranja’ (Michel Foucault), ki se je popolnoma vključevala v družbo nadzorovalcev in nadziranih«. (97–98) Nasilje se je postopoma preselilo v zapore in je vsaj za javnost delovalo manj očitno.<br />
<br />
V prenapolnjenih zaporih habsburške monarhije, ki so bili do poznih sedemdesetih let 19. stoletja predvsem v preurejenih samostanih, trdnjavah in gradovih, so bile razmere velikokrat nevzdržne; bivanje v zaporu je bilo izredno nezdravo, saj so bili prostori temni in vlažni, prostorska stiska velika, higienske razmere pa obupne. Zapornike so pestile predvsem tuberkoloza in druge pljučne bolezni, posebno nadlogo pa so predstavljale tudi uši. K izredno težkim razmeram v zaporih so pripomogli še drugi dejavniki, npr. »arestantska košta« –nezadostni obroki hrane, ki so bili velikokrat povezani s poostritvami kazni ali kar s samim postom – in druga legalna in nelegalna zaporniška »dejavnost«, povezana z raznovrstnim nasiljem med zaporniki samimi in paznikov nad zaporniki, kar ni prispevalo k temu, da bi se zaporniki v času prestajanja kazni poboljšali. »Disciplinske kazni za zidovi jetnišnice so v vsakem primeru omogočale priložnost zadajanju telesne bolečine, čeprav so zakonsko težili k temu, da bi bilo tega čim manj. V Mariboru so zaporniku npr. v enem mesecu lahko naprtili naslednje disciplinske ukrepe: 48 ur vklenjenosti v verige (Krummschließen), 12 postnih dni, 12 dni temnice, 12 dni trdega ležišča, dvanajstkratni odvzem jutranje juhe kot tudi odvzem vseh drugih ugodnosti (dopisovanje, obiski).« (100)<br />
<br />
Kljub izredno sporni kazenski politiki in težkim razmeram v zaporih, so se ljudje na prostosti zgražali nad skrbjo za kaznjence, saj marsikateri »pošten« človek v tem času ni mogel dostojno živeti, ker ni imel ne zaslužka, ne hrane in ne strehe nad glavo. Takšnih interpretacij, ki so imele etično–moralno in politično konotacijo, se je posluževalo tudi takratno časopisje (prim. Zgodnja Danica, Slovenec) in tako vplivalo na širšo javnost. Stvarnost zaporov je obravnavalo kot značilnost brezbožnega liberalizma in še vedno v veliki meri pristajalo na smrtno kazen. Po avtorjevih besedah je bilo slovensko časopisje do zahtev po odpravi smrtne kazni zelo zadržano. »Le redki posamezniki so razmišljali o ,socialnih koreninah hudodelništva’ in opozarjali na povezanost socialne bede in kriminala. V javnosti in časopisju je prevladovalo mnenje, da so hudodelci sami ,brezvestni lenuhi’ in da so edine prave kazni zanje samo kazni, ki plašijo in odvračajo od hudodelstva. In ena takšnih kazni je tudi smrtna kazen, ki jo je npr. Slovenski narod leta 1882 proglasil za ,orožje, s katerim brani človeška družba svojo varnost’. (…) V očeh večine ne le slovenskega, temveč avstrijskega prebivalstva pred prvo svetovno vojno, je bila smrtna kazen pač kazen, sicer strahotnejša kot druge, toda kazen za prav tako strahotno kaznivo dejanje in zato izpolnitev in zadostitev pravice. Vprašanje o smrtni kazni in kazenski politiki je v tem času, zaradi številnih drugih problemov, ki so pestili monarhijo, sploh ostajalo močno ob robu javne pozornosti. Maloštevilni nasprotniki smrtne kazni na Slovenskem, ki so se v različnih javnih glasilih in časopisih oglašali od sedemdesetih let 19. stoletja dalje (Karel Slanc, Josip Stritar, Janko Pajk, Anton Aškerc, Metod Dolenc), s svojimi pogledi in nazori niso naleteli na skoraj nikakršen odziv.« (103)<br />
<br />
Zaradi ustaljenih miselnih vzorcev, ki so bili pri večini posameznikov utemeljeni v katoliški morali, se je moderna kultura sorazmerno počasi vraščala v družbo. Kodiranje osnovne oblike nasilja se tudi od 18. stoletja dalje ni temeljno spremenilo, saj se je ponovno ujelo v paradoks obvladovanja nasilja z nasiljem. Samoumevnost smrtne kazni so v svoji različici nadomestile prostostne kazni. Te so ključno zaznamovale kaznovalno politiko 19. stoletja in čas do konca habsburške monarhije opredelile kot prevlado zapora nad smrtno kaznijo. V svoji razvojni dialektiki je nato kaznovalna politika 20. stoletja sprejela zaporno kazen kot nekaj povsem samoumevnega in sprejemljivega.<br />
<br />
Vojna vihra je v prvi svetovni vojni pustila za seboj mnogo žrtev, med njimi tudi veliko tistih slovenskih fantov, ki so bili iz različnih razlogov kazensko sankcionirani v okviru avstroogrske vojske. Avtor pa se zaradi izrednih razmer, ki jih poraja vojna, in osredotočenosti na razvoj izvajanja civilnega kazenskega postopka in sankcij na Slovenskem, tega namenoma ni dotaknil. Enako je ravnal tudi glede druge svetovne vojne. Če dodamo, je prišlo v njej do večplastnega procesa izvajanja sankcij nad posameznikom; odvisno od svoje usode se je moral soočati bodisi z okupatorjevo represivno politiko, bodisi z revolucionarno ali protirevolucionarno prakso izvajanja nasilja, ali pa z disciplinskimi ukrepi v vojaških enotah vojskujočih se sil na Slovenskem. V tem pogledu je druga svetovna vojna sicer zanimiva predvsem v okviru raziskave soodvisnosti različnih sistemskih ureditev in njihove uporabe represivnih metod nad posameznikom, ki je omogočila prepleteno pustošenje pri poizkusih vzpostavitve oblasti treh totalitarnih režimov kot so fašizem, nacizem in komunizem.<br />
<br />
Študija se prek zgoraj omenjenih zgodovinskih preskokov nadaljuje z obravnavo civilnopravnih razmer po prvi svetovni vojni, ko so imeli v novi jugoslovanski državi njeni različni deli različno kazensko pravno zakonodajo. Do leta 1930 je na Slovenskem veljal avstrijski kazenski zakon iz leta 1852. Potem je prišel v veljavo Kazenski zakon za Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev iz leta 1929. Avtor poudari, da še ni znano, kako pogosto so se h kaznovanju s smrtjo zatekala slovenska sodišča. »Od prevrata dalje naj bi na mariborskem kaznilniškem dvorišču izvršili osem smrtnih obsodb (prvo leta 1923, zadnjo 1939) in s tem številom naj bi Maribor prednjačil pred usmrtitvami v drugih slovenskih mestih.« (113)<br />
<br />
Usmrtitveni ceremonial se v obdobju stare Jugoslavije ni bistveno spreminjal. Prav tako se ni bistveno spremenil odnos ljudi do smrtne kazni, saj je bil podoben tistemu v stari Avstriji. V sklopu velikega zanimanja za sodne procese, povezane z razvpitimi kriminalci, je odigral pomembno vlogo takraten meščanski tisk, ki je podrobno in nazorno predstavljal dogajanje za zaporniškimi zidovi, navdihoval ljudstvo s srhljivimi zgodbami o temni plati življenja in tako vplival na moralno vrednotenje oziroma na vrednostno oceno dobrega in slabega (prim. usmrtitev Ivana Laknerja in Stanka Pančurja leta 1935 na dvorišču jetnišnice v Mariboru). Velikemu zanimanju za eksekucije pa je botrovalo tudi globoko zasidrano vraževerje, saj so ljudje še v 20. stoletju verjeli, da predmeti, povezani z usmrtitvami, prinašajo srečo in zdravje. <br />
<br />
Nasprotniki smrtnih obsodb so tudi v prvi jugoslovanski državi predstavljali manjšino. Vendar je bilo mogoče opaziti določen napredek v političnem življenju, saj so se v času Kraljevine SHS, v letih od 1918 do 1929, pojavljale zahteve po odpravi smrtne kazni. Zanjo so se zavzemale predvsem »nekatere politične stranke iz liberalnega, katoliškega in socialističnega tabora ter tudi iz skupine političnih strank, ki so bile izdvojene iz tradicionalnih političnih taborov na Slovenskem«. (117–118) V tridesetih letih pa so ponovno naredili korak nazaj, saj so se v okviru programov Jugoslovanske nacionalne stranke, v kateri so bili tudi slovenski liberalci, in Jugoslovanske radikalne zajednice, v katero je bila vključena nekdanja katoliška Slovenska ljudska stranka, prenehali zavzemati za odpravo smrtne kazni in se zavzeli predvsem za pravično sodstvo. <br />
<br />
Za politični pluralizem je bila usodna druga svetovna vojna, saj je bil med njo prekinjen tok uveljavljanja različnih mnenj in prepričanj. Zaradi vojnih razmer se je povečal manevrski prostor za revolucionarne ukrepe, ki so bili eden od temeljnih razlogov za to, da je po drugi svetovni vojni oblast prevzela komunistična partija. Vzpostavljen je bil enostrankarski oziroma enopartijski sistem, v katerem je komunistična partija v sklopu popolnega nadzora nad družbenim življenjem, prevzela tudi popoln nadzor nad vsemi vejami oblasti (zakonodajne, izvršne in sodne), se pravi tudi nad pravosodjem. V drugi jugoslovanski državi je »nastopilo obdobje najostrejše politično kazenske represije, ki je pravno slonela predvsem na zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo. Pravosodje in kazensko pravo sta bila le podaljšani roki revolucionarne oblasti. Politični represivni aparat je politične delikte opredeljeval nadvse ohlapno in s tem zajel domala vsa dejanja, za katera je oblast menila, da jih je treba preganjati. Komunistična partija si je zagotovila politično zvestobo sodstva, nezakonitost in samovolja pa sta se razrasli predvsem v političnih sodnih procesih.« (118)<br />
<br />
Pravosodje in kazensko pravo sta do začetka petdesetih let sledila togemu modelu sovjetskega socializma. Ob prelomu s stalinizmom pa je prišlo do politične sprostitve in leta 1951 je zvezna skupščina sprejela kazenski zakonik, »ki je v splošnem delu odpravil analogijo ter s tem omejil samovoljo in nezakonitost«. (119) Novi kazenski zakonik je v nasprotju s starim vnesel precejšne novosti na področju kaznovanja in tudi v naslednjih letih doživel nekaj sprememb; ukinil je kazni izgube državljanstva, odvzema prostosti s prisilnim delom, izgube naziva in državne službe, razen za tujce pa tudi kazen izgona. Sodišča so smela še vedno izrekati smrtne kazni, vendar le kot skrajni ukrep za najhujša kazniva dejanja. Precej pogoste so bile smrtne kazni za politične delikte. Zadnja obsodba na smrt zaradi kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo je bila izvršena leta 1954. Za klasična kazniva dejanja pa so jo jugoslovanksa sodišča izrekala tudi kasneje. Poleg smrtne kazni je bila na izbiro tudi kazen dosmrtnega zapora. Leta 1959 je bila sprejeta novela kazenskega zakonika, ki je omilila kazensko represijo; ublažila je »kazni za nekatere delikte, zmanjšala število kaznivih dejanj, za katera se je lahko izrekla smrtna kazen, odpravila izvršitev smrtne kazni z obešenjem ter namesto dosmrtnega zapora uvedla dvajsetletno zaporno kazen«. (119)<br />
<br />
V Sloveniji je bila zadnja smrtna kazen izvršena trideset let pred njeno formalno odpravo, to je leta 1959 (usmrtitev Franca Rihteriča iz Očeslavcev).<br />
<br />
V šestdesetih in sedemdesetih letih so sledile polemike v zvezi z odpravo smrtne kazni. Glavni pisci v Perspektivah, ki so leta 1963 prvič v povojni Jugoslaviji zahtevali odpravo smrtne kazni, so bili Tomaž Šalamun, Marjan Rožanc in Dominik Smole (prim. obsodba bosanskega delavca Rama Dizdarevića). Dobro desetletje po tem je tednik 7D leta 1975 pozval bralce, naj povedo svoje mnenje o smrtni kazni, vendar se je tedaj večina udeležencev v polemiki še opredelila za smrtno kazen kot tisto kazensko sankcijo, ki naj ostane »za vsak primer«. V osemdesetih letih se je v okviru prizadevanj za odpravo smrtne kazni okrepil pritisk mladine, književnikov, filozofov, sociologov, pravnikov in drugih razumnikov, vendar so partijski politični organi »vsakršne intelektualne pobude za odpravo smrtne kazni diskvalificirali kot ekscese meščanske desnice, kot napade na obstoječi družbeni sistem in vodilno vlogo Zveze komunistov«. (122) Kljub temu pa je v tem času pobudo za ukinitev smrtne kazni podprla Zveza socialistične mladine Slovenije. Jure Detela, Alenka Puhar, Božidar Slapšak, Marko Uršič in Jaša L. Zlobec so novembra 1983 poslali pobudo za ukinitev smrten kazni delegatom skupščine SFRJ. Objavljena je bila tudi v glasilu Mladina in požela velik odziv, saj so podpisnike pobude objavljali nekaj tednov. »O pobudi je 30. marca 1984 razpravljalo predsedstvo RK ZSMS (Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, op. a.) in jo tako rekoč posvojilo. Svojim delegatom v RK SZDL (Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva, op. a.) je naložilo, da sprožijo razpravo v ustreznih delovnih telesih in organih socialistične zveze in poskušajo pridobiti širšo podporo tej pobudi. Smrtno kazen je predsedstvo označilo kot anahronizem socialistične družbe. Čeprav že preživet instrument in obenem tudi izredno malokrat uporabljen v zadnjem desetletju obstoja jugoslovanske države, je smrtna kazen ostala kot pravno mogoča. Zahteva po ukinitvi smrtne kazni pa je postala stalnica pobud in zahtev slovenske mladinske organizacije. Srečujemo jo v sklopu zahtev 12. kongresa leta 1986, ob spremembah ustave SFRJ leta 1988 in kasneje še v okviru 13. kongresa leto dni pozneje. Prav takrat pa je bil usmrčen zadnji jugoslovanski obsojenec v Titogradu. Ob slovenskih ustavnih spremembah leta 1989 je bila smrtna kazen ukinjena.« (122–123)<br />
<br />
25. junija 1991 se je Slovenija državno osamosvojila in nato svojo samostojnost pred JLA ubranila v zmagoviti vojni za Slovenijo. Tedaj so Slovenci prvič v zgodovini dobili priložnost za avtonomno ureditev svoje kazenske zakonodaje. Ustava Republike Slovenije »zagotavlja nedotakljivost človekovega življenja in prepoveduje smrtno kazen. Strokovna skupina, ki je pripravljala osnutek za novi slovenski kazenski zakonik, je brez omahovanj ovrgla tudi zamisel o uvedbi dosmrtnega odvzema prostosti, kljub temu, da je bilo takrat v Evropi kar nekaj držav, ki so smrtno kazen nadomestile z dosmrtno ječo. Delovna skupina se je odločila za dvajsetletni zapor, današnja zakonodaja pa ima uzakonjeno kot najtežjo kazen trideset let zapora kot izjemno kazen za najhujša kazniva dejanja.« (123)<br />
<br />
Andrej Studen je v svoji knjigi nazorno prikazal zgodovinski razvoj kazenskega prava in postopkov, ki se je, kakor lahko vidimo iz njegove analize, tudi na Slovenskem prek različnih sistemskih reform oblikoval v okviru razvoja predmodernih in modernih modelov družbe in je temeljno zaznamovan predvsem z zgodovinskim razvojem filozofske misli o človeku in njegovi vlogi v svetu. Ta razvoj je potekal od antike prek srednjega veka (v avguštinsko–platonističnem in aristotelsko–sholastičnem krščansko–filozofskem in teološkem kontekstu) do novoveških filozofskih smeri, ki so ovrednotile človeka kot središče sveta oziroma so njegovo subjektivnost razumele v razsvetljenskem, pozitivističnem, materialističnem, evolucionističnem, eksistencialističnem, personalističnem, fenomenološkem in drugih modelih filozofskega premišljevanja o njegovem bistvu. Le–ta se v današnjem času nadgrajuje s postmoderno paradigmo pojmovanja človeka kot večrazsežnega bitja in prav tako vpliva na nove interpretacije kazenskega prava in postopkov v sodobnem svetu. Te interpretacije, podkrepljene z novimi izsledki sodobnih ved odgovarjajo na številne dileme posameznika, ki se v procesih t. i. globalizacije in demokratizacije še vedno sooča z različnimi temeljnimi oblikami manifestacije nasilja, ki ga je težko obvladovati v njegovi kompleksnosti in v postopkih sankcioniranja. To se vidi tudi skozi uporabo represivnih metod in sredstev, ki so sprejete v smislu družbeno sprejemljivih norm pri utrjevanju pravnih, socialnih, narodnostnih, jezikovnih, kulturnih, gospodarskih in političnih prizadevanj sedanjega časa.<br />
<br />
Studnova knjiga v tem kontekstu dokazuje shizoidnost nasilja, saj ga skozi zgodovinski razvoj v postavljanju grozanskih prizorišč »resnice« še vedno nismo uspeli zamejiti v tej meri, da ne bi po svoji energiji vplival na izkrivljeno razsodnost ljudi, kjer se v pogubno mrežo žrtvenega mehanizma zapleteta tako sistem kakor tudi posameznik, ki mu je vede ali nevede podvržen. To zelo nazorno razkrivajo njegove »mikroštorije« in današnje kriminalne zgodbe, v katerih lahko vidimo, kako se skozi iluzijo iskanja in uresničitve življenjskega cilja v različnih slabih ali dobrih nagibih usodno srečajo morilec, njegova žrtev in sistem. Izrojenost sistemov, ki so gradili na lažnih temeljih, pa lahko preverjamo tudi skozi zgodovino in razvoj inkvizicijskih procesov, ki so se jih od srednjega veka dalje pri mučenju posameznikov posluževali tudi vsi totalitarni sistemi. Za razliko od srednjeveških procesov, ki so tako rablju kakor tudi »pacientu« skozi odrešenjski vidik priznali vsaj neko vrednost, so se totalitarni režimi 20. stoletja v svoji iluziji postavili na mesto Boga in v nasilju nad posameznikom (montirani sodni procesi, mučenja in usmrtitve v koncentracijskih taboriščih, izvensodne povojne usmrtitve itd.) zanikali vsakršno integriteto, konkretno pa sta jih zanimala le njegova fizična likvidacija in s tem »očiščenje« družbe. V tem smislu so totalitarizmi kot izprijeno potomstvo modernosti v primerjavi s prejšnjim zgodovinskim časom naredili korak nazaj.<br />
<br />
Toda tudi v postmodernem času smo podvrženi raznovrstnemu nasilju, ki ima svoje korenine v preteklih modelih družbe in se nemalokrat skuša obdržati skozi preživele »patriarhalne« vzorce. Ti imajo praviloma religiozno osnovo in se v svoji skrajnosti paradoksalno izrodijo v preziranje vsega, kar je sveto v smislu spoštovanja življenja. Zato smo danes tudi na Zahodu priča mnogoteremu nasilju, povezanim s spolnimi zlorabami, drogami, alkoholizmom, revščino, samomori, uboji, medijskim nasiljem itd. V tem pogledu, kljub humanizaciji kazenske zakonodaje, ki je marsikje odpravila smrtno kazen, še vedno nismo dovolj napredovali, saj iz različnih vzrokov dopuščamo, da nasilje prek različnih družbenih norm spreminja svojo obliko. Rešitev vidimo v prelaganju odgovornosti na druge, na sistem, pri tem pa nas hromita iz tega porojena krivda in strah pred življenjem. Svoje nezadovoljstvo pa je, kot lahko vidimo, v današnjem času najlažje potešiti z nasiljem v družini, saj ga je tudi najtežje sankcionirati.<br />
<br />
In kaj nam v tem pogledu ponuja Studnova, z bogatim slikovnim gradivom opremljena knjiga? Ponuja nam možnost širokega razmisleka o razvoju človeške družbe skozi zgodovino kriminala in procesov, ki so povezani z institucionaliziranim kaznovanjem. Hkrati pa nam ponuja tudi razmislek in vrsto vprašanj o temeljni odvisnosti človeške vrste od nasilja: od kje izvira, kam vodi, v kakšnih oblikah se pojavlja, kaj je tisto kar ga utemeljuje itd. Studnovo delo je pomembno tudi kot opozorilo, da se moramo zavedati svoje tradicije, izročila, ki ju ne smemo pozabiti kot osnove in upanja na boljše čase. Skozi zgodovino namreč lahko marsikomu prisluhnemo, se iz izkušenj prednikov marsičesa naučimo in skušamo preseči zlo vsebino človekovega bivanja z uveljavitvijo dobrega na sedanji ravni razvoja demokracije. Tradicija in odnos do zgodovine pa bogatita tudi interkulturnost. V njej smo, kot je omenil tudi avtor, soudeleženi v globalu, saj Evropa zaradi specifičnosti svojega univerzalnega duhovnega smisla ni omejena zgolj na svoj dejanski prostor. Zato je tudi za nas Slovence izredno pomembno, da poleg negativnih še posebej ovrednotimo vse tiste zgodovinske procese, ki so se odvijali v perspektivi kulture ljubezni in si prizadevali za duha bratstva oziroma sestrstva med ljudmi. Tako bi namreč lahko presegli tisto nezanimanje za zgodovino, ki ne izhaja samo iz preteklih totalitarnih vzorcev, pač pa tudi iz vsesplošne nagnjenosti h »komoditeti« kot izrazu pomanjkanja zavedanja o pomembnosti graditve posameznikove identitete; šele ta namreč zagotavlja njegov preboj v univerzalnost, kjer se lahko uresničuje kot svobodno bitje. To pa pomeni, da moramo ljudje v vseh družbah prevzeti odgovornost za življenje v skupnosti, ki ga v državi določa politično bratstvo, kajti le tako se lahko zbližajo ljudje, ki imajo zelo različne, celo nasprotne si metafizične ali verske poglede. Najdejo pa se ne s pomočjo istovetnosti naukov, ampak s pomočjo analogije, oziroma praktičnih načel, v katerih na enak način, pa čeprav iz zelo različnih vzrokov lahko spoštujejo resnico in razumnost, človeško dostojanstvo, svobodo, ljubezen in absolutno zavezanost dobremu. Studnova knjiga je zato zelo dobrodošel zgodovinski vodnik za premislek o smiselnosti osvoboditve človeka od nasilja.<br />
<br />
<br />
<span style="font-size: x-small;"><span style="font-size: xx-small;"><i></i></span><b> </b></span></div>Igor Zemljičhttp://www.blogger.com/profile/12702411494603316206noreply@blogger.com1Slovenija46.042735825206961 14.50195274999998745.315167325206964 12.884466249999987 46.770304325206958 16.119439249999985tag:blogger.com,1999:blog-8015891785758473781.post-24847650275697965272011-07-01T13:02:00.001+02:002011-07-01T13:02:50.164+02:00Robert Schuman: Za Evropo<div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify;"><b>Jurij Perovšek:</b></div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify;"><b>Robert Schuman: Za Evropo. </b><b>Celje: </b><b>Mohorjeva družba, 2003, 138 strani</b></div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify;"><br />
</div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj0C0P26stghUJZ48FAGO6EMnl1coQZDkT1j6hZuNHuroIGvHZxocG0hSUR5fuyYlYl1Y7dLnnIzNJ_AVEzXhev4dpr-Sd9Z3uPUiHIoyRAJGX2XS7I5vyIvsJw5ZNW1eiywyYWxxVTNSaH/s1600/Schuman.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj0C0P26stghUJZ48FAGO6EMnl1coQZDkT1j6hZuNHuroIGvHZxocG0hSUR5fuyYlYl1Y7dLnnIzNJ_AVEzXhev4dpr-Sd9Z3uPUiHIoyRAJGX2XS7I5vyIvsJw5ZNW1eiywyYWxxVTNSaH/s320/Schuman.jpg" width="211" /></a></div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify; text-indent: 36.0pt;">Z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo je bil zaokrožen zgodovinski prehod, ki je opredelil družbeno, gospodarsko in politično pot Slovencev iz nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije od konca osemdesetih let 20. stoletja do 1. maja 2004. Ta prehod je zajel čas od pojava t. i. (političnih) zvez kot pojavnih oblik večstrankarskega sistema na Slovenskem leta 1989, večstrankarske volitve aprila in plebiscit za samostojno slovensko državo aprila in decembra 1990, slovensko osamosvojitev in osamosvojitveno vojno junija in julija 1991, mednarodno priznanje R Slovenije januarja 1992 in njen vstop v OZN maja istega leta, in nato kompleksen, prek vrste pridružitvenih projektov (t. i. poglavij) izvajan sistemski proces, skozi katerega se je R Slovenija vključila v EU. Slovenci so s tem dosegli enakopraven položaj med evropskimi narodi in državami, povezanimi v EU, in odpravili zgodovinski zaostanek, ki jih je doslej ločeval od njih. »Sedaj ste eden od nas,« mi je ob tej priložnosti nekoliko zviška dejal znanec v tujini. »In obratno«, je bil odgovor s katerim sem mu lahko postregel nazaj.</div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify; text-indent: 36.0pt;">Slabega pol leta pred tem zgodovinskim trenutkom je v slovenskem prevodu izšla knjiga Roberta Schumana, enega najpomembnejših duhovnih in političnih očetov sedanje združene Evrope – <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Za Evropo</i>. Robert Schuman (1886–1963), francoski politik krščanskodemokratske usmeritve je knjigo <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Za Evropo</i> napisal po sklenitvi svoje bogate politične poti leta 1962.<a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftn1" name="_ftnref1" style="mso-footnote-id: ftn1;" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt;">[1]</span></span></span></a> Kot je zapisal v <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Predgovoru</i> (str. 9–12), je v njej iz številnih konferenčnih zapiskov, časopisnih člankov, nastopov v parlamentu zbral bistvene ideje, ki so ves čas njegovega političnega življenja usmerjale njegovo delovanje v korist Združene Evrope. Schumanov ideal je bil zgraditi »Evropo, osvobojeno vseh bratomornih jalovih bojev, ki je odločno stopila na pot skupnosti, poroštva blaginje, varnosti in miru«. – »Ta ideja, ,Evropa<span lang="EN-US">’, bo vsem razodela skupne temelje naše civilizacije in bo postopoma ustvarila vez, podobno tisti, s katero so si nedavno posamezni narodi ustvarili (svoje) domovine. To bo sila, ob kateri se bodo zlomile vse ovire.</span>« (str. 11, 12)</div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify; text-indent: 36.0pt;"><span lang="EN-US">Knjiga <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Za Evropo, </i>ki se dotika tudi nekaterih izjemno aktualnih vprašanj prihodnjega razvoja Evropske unije, ki jih je Schuman daljnosežno prepoznal že pred desetletji, je zelo pomembna z zgodovinskega vidika. To v <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Uvodu</i> (str. 5–8) posebej poudarja dr. Janez Potočnik, v času izida Schumanove <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Evrope</i> v slovenskem jeziku minister za evropske zadeve R Slovenije. V času, ko smo čakali na skorajšnji vstop v EU in danes, ko smo v njej, je (bilo) namreč še kako pomembno, da </span>»globlje spoznamo <span lang="EN-US">vzvode nastanka evropske integracije in razumemo njen <i>raison d’être – </i>zagotavljanje miru na evropski celini</span>«<span lang="EN-US">.</span><span lang="EN-US"> (str. 8) Schumanova knjiga nam to pronicljivo razkriva.</span></div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify; text-indent: 36.0pt;"><br />
<a name='more'></a>Knjigo <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Za Evropo </i>sestavlja osem besedil. V prvem, <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Razkosanost Evrope je postala nesmiseln anahronizem</i> (str. 13–24), avtor izhaja iz spoznanja porojenega v izkušnji druge svetovne vojne, da je treba s trajnim, organskim sporazumom, vzpostavljenim med različnimi državami, omogočiti mir v razdeljeni Evropi. »Val nacionalizmov lahko prepreči le konstruktivna in kolektivna politika, v okviru katere bo po zaslugi dejanske soodvisnosti interesov in prizadevanja vsakdo prišel na svoj račun.« (17) Evropska politika, utemeljena v tem duhu torej »nikakor ni nasprotna domoljubnemu čustvu slehernega izmed nas«. Kajti, smisel nadnacionalne organizacije, ki presega posamezno nacijo ni, »da bi prva oklestila ali vsrkala drugo, ampak, da bi ji omogočila obsežnejše in višje področje delovanja«. (str. 19) Avtor poudarja, da je zato evropsko razkosanost treba preseči, kar pa ne pomeni izbrisa narodnostnih in političnih mej. »Te so zgodovinsko dejstvo. Nimamo namena popravljati zgodovine, si izmišljati racionalizirano in dirigirano geografijo. To, kar hočemo, je odvzeti mejam njihovo togost, (…) nepopustljivo sovražnost«. Meje pa bodo smisel svojega obstoja ohranile, »če bodo znale svojo vlogo prilagoditi novemu, v nekem smislu duhovnemu poslanstvu. Namesto, da bi bile ovire, ki ločujejo, bodo morale postati stičišča, vzdolž katerih se organizirata in krepita blagovna in kulturna menjava. V celoti problemov, ki presegajo meje in tudi celine ter vsako državo postavljajo v soodvisnost z drugimi, bodo meje določale posebne naloge vsake države, njej lastne odgovornosti in pobude.« (str. 22–23)</div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify; text-indent: 36.0pt;">V drugem besedilu <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Prej kot vojaško zavezništvo ali gospodarska entiteta mora biti Evropa kulturna skupnost v najbolj vzvišenem pomenu te besede </i>(str. 25–34) avtor znova poudari svoje protivojno stališče. »Vojni je treba odvzeti bistvo njenega obstoja, odstraniti celo skušnjavo, da bi jo sploh začeli. Treba je doseči, da vojna nikomur, niti najbolj brezvestni vladi, ne bo v korist.« Namesto nekdanjega nacionalizma in nezaupljive ter sumničave neodvisnosti je treba povezovati interese, odločitve in usodo nove evropske skupnosti nekoč tekmujočih držav. In ta nova politika mora biti »dejanje vere, vendar ne v človeško dobroto, kot pri J.–J. Rousseauju – vere, ki je v zadnjih dveh stoletjih tako kruto razočarala – temveč vere v zdravo pamet narodov, ki so se naposled prepričali, da njihova rešitev leži le v razumevanju in sodelovanju, ki bi bila tako trdno organizirana, da se jima nobena pridružena vlada ne bi mogla več odtegniti«. (str. 30) V globokem prepričanju v to vero je avtor utemeljil načelni poudarek, »da evropske enotnosti ne bodo ustvarile edino in predvsem evropske institucije: ustanovitev teh bo sledila poti duha. Od tod tudi pomembnost svobodnega pretoka idej in ljudi med evropskimi državami. Države, ki to načelno odklanjajo, se same izključujejo iz Evrope.« (str. 32) Izjemno pomembno prvino na »poti duha« v novo Evropo je avtor videl v »razstrupitvi« zgodovinskih učbenikov. »To ni v nasprotju ne s svobodo mišljenja in izražanja odraslih ne z resničnim patriotizmom, ki se ga morajo mladi naučiti.« Zakaj »pod pretvezo služenja narodnemu čustvu in kultu slavne preteklosti pogosto zanemarjamo dolžnost do nepristranskosti in resnice; menimo, da je treba sistematično opravičevati nekaj, kar je bilo v resnici perfidnost, cinično izrabljanje moči in ustrahovanja. In prepogosto krivdo valimo na narode, v katerih vidimo svoje tekmece. Morali pa bi se, nasprotno, poučiti o globokih vzrokih za sovražnosti, ki so raztrgale človeštvo; o nesmiselnosti žrtev, ki so jih mnoge dinastične in ideološke vojne vsilile narodom, ti pa so plačali ceno lahkomiselnih ambicij in fanatazima.« (str. 33–34)</div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify; text-indent: 36.0pt;">Vprašanje demokratične države, to je tiste, ki je »v službi naroda in deluje v soglasju z njim« (str. 37), obravnava avtor v tretjem besedilu <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Evropa je uresničenje obče demokracije v krščanskem pomenu besede </i>(str. 35–50). Uveljavlja doktrino krščanstva, saj pravi, da mu demokracija dolguje svoj obstoj. »Rodila se je tistega dne, ko je bil človek poklican, da v svojem pozemskem življenju uresniči dostojanstvo človeške osebe, v individualni svobodi, v spoštovanju pravic vsakogar in prek uresničenja bratske ljubezni v razmerju do vseh. Nikoli pred Kristusom niso bile izražene podobne ideje. Demokracija je torej doktrinarno in časovno povezana s krščanstvom.« (str. 38) V tem smislu bo krščanska ali pa je ne bo. »Protikrščanska demokracija bo le karikatura, ki bo zapadla tiraniji ali anarhiji.« (str. 45) Zato poudarja, da demokratična država ne more sistematično prezreti dejstva vere ali imeti do nje predsodek, ki meji na sovraštvo ali prezir. Enako pa je treba sprejemati nevtralnost države, javne šole in vseh uradnih ustanov. »Upamo, da bo po blagodejni zgladitvi nekdanjih sporov in odpravi nezaupanja nastopil trenutek, ko se bodo odnosi med Cerkvami in demokratično državo vzpostavili na novih temeljih, ki spoštujejo svobodo in odgovornosti vseh.« (str. 46) Svoje upanje v tak razvoj je avtor podkrepil z zanimivo opredelitvijo razlike med demokracijo in totalitarizmom: »Končno je demokracija stvaritev, ki traja. Ve, da jo je vedno mogoče izboljšati. Totalitarizem vsebuje iluzijo, da razpolaga ne le s popolno, ampak tudi z neposredno in dokončno resnico. Ne more ne pričakovati ne dopustiti etap, zlasti če ga pooseblja človek, ki se zaveda svoje smrtnosti in hoče zato dovršiti svoje delo brez kakršnega koli odloga. Demokracija upošteva evolucijo idej in popravkov, ki nam jih prinaša izkušnja, se pravi lekcija o uspehih in neuspehih, pod nadzorom svobodnega razpravljanja in svobodne presoje.« (str. 49–50)</div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify; text-indent: 36.0pt;">Idejno osnovo evropskega povezovanja po drugi svetovni vojni avtor predstavi v četrtem besedilu <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Brez Nemčije, kot tudi ne brez Francije, ne bi bilo mogoče zgraditi Evrope</i> (str. 51–68). V naslovu besedila je dobro zajeta nova zgodovinska kvaliteta evropske politike po drugi svetovni vojni, ki ji je odločilno botroval prav Robert Schuman. Utemeljena je bila v spoznanju, da evropska integracija zahteva popolno spremembo odnosov med evropskimi državami, zlasti med zgodovinskima sovražnicama Francijo in Nemčijo. To novo usmeritev je avtor kot zunanji minister predstavil v posebni deklaraciji z dne 9. maja 1950, na osnovi katere je francoska vlada predlagala Nemčiji (ter hkrati drugim zainteresiranim državam) proizvodnjo premoga in jekla pod skupno oblastjo, kar je bilo izhodišče za nadaljnje evropsko povezovanje. Na francosko pobudo je bila nato oblikovana Evropska skupnost za premog in jeklo, ki jo je omogočilo dejstvo, da je morala Francija – »kajti šlo je predvsem zanjo – premagati boleče spomine. Njej je pripadlo, da sproži pobudo, s katero bi izrazila svoji sosedi pripravljenost, da ji zaupa, in sicer ne s kako platonsko ali pogojevalno deklaracijo, temveč s konkretno ponudbo za stalno sodelovanje na področju, ki je bistvenega pomena. Drugače povedano, Francija se je odločila, da bo z Nemčijo ravnala na enakopravni podlagi.« (str. 65–66) Tako ravnanje je avtor pojasnil takole: »Dokler bo obstajal prostor za maščevanje, se bo vedno znova pojavljala vojna nevarnost. Ureditev, ki jo bodo enakopravno oblikovali zmagovalci in poraženci, pa lahko začasno pomiri ozemeljske pretenzije ali spopad zaradi prestiža.« (str. 67) In ker so bili vsi, ki so po vojni oblikovali novo evropsko politiko, prepričani, da je za Evropo glavna težava razumevanje, sodelovanje med Nemčijo in Francijo, je Francija storila ta zgodovinski korak. Avtor je ob tem opozoril: »Nemčija ni bila nikoli nevarnejša kot tedaj, kadar se je osamila, zanašajoč se na svoje lastne sile in svoje velike sposobnosti – ko jo je nekako omamila njena superiornost, zlasti nasproti slabostim drugih. Po drugi strani pa ima Nemčija bolj kot kdor koli drug smisel za skupnost. Znotraj združene Evrope bo tako lahko v polnosti igrala svojo vlogo.« (str. 68)</div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify; text-indent: 36.0pt;">Idejo evropskega povezovanja na paritetnem temelju, v vzajemnem spoštovanju in zaupanju, je avtor poudaril tudi v petem besedilu <i>Anglija bo sprejela integracijo v Evropo le pod pritiskom dogodkov </i>(str. 69–77). Čeprav je v njem obravnaval vprašanje vključitve Anglije v evropski povezovalni proces (»Anglija zna vse gledati iz razdalje. Ne da bi se osamila, opazuje.« – »Samo sila dogodkov bo zmožna izsiliti njeno pridružitev.« – str. 74, 72), ga je obenem zanimala tudi prihodnost Nemčije in Italije v evropskem zbliževanju. Razumel jo je v evropski spravi, saj je vprašal, ali ni to, da se nemškemu in italijanskemu narodu »po njunem porazu dodeli ne le nacionalno, ampak tudi evropsko vlogo, z enakimi pravicami, brez žaljive diskriminacije, za njiju nepričakovana priložnost?« (str. 75)</div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify; text-indent: 36.0pt;">Priložnost za popolno, tudi politično združitev Evrope pa je avtor videl v gospodarski integraciji, ki so jo začeli udejanjati v petdesetih letih 20. stoletja. O tem je pisal v šestem besedilu <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Gospodarska integracija je dolgoročno nepojmljiva brez politične. </i>(str. 79–94) Opozoril je, da je »gospodarska integracija, ki jo pravkar udejanjamo, (…) dolgoročno nepojmljiva brez minimuma politične integracije. Ta je njeno logično in nujno dopolnilo.« Vizionarsko pa je dodal, da se mora bodoča evropska zveza izogibati »zlasti zmot čezmerne birokracije in tehnokracije. Zapletenost mehanizmov in kopičenje delovnih mest ne zagotavljata odprave zlorab, sta pa včasih sama po sebi posledica večjih obljub in favoriziranja. Okostenelost administracije je prva nevarnost, ki ogroža nadnacionalne urade.« (str. 90, 91) Poudaril je tudi pomen zavesti o združeni Evropi. Ta bi se »okrepila in se bolj udejanjila, ko bi jo periodično potrjevali z glasovanjem na evropski ravni. (…) Integrirali naj se ne bi le volilci, ampak tudi politiki.« Kot vemo se je pred petimi leti ta proces začel in z letošnjim vstopom novih članic v EU še razširil, zato ni odveč, če ob tem spomnimo na pomembno avtorjevo opozorilo: »Morali se bomo naučiti in znati razumeti drugačno stališče tistega, ki je povezan z nami, ta pa bo enako ravnal v razmerju do nas.« (str. 93)</div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify; text-indent: 36.0pt;">O političnih pridobitvah evropske gospodarske integracije piše avtor tudi v sedmem besedilu <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Nastanek, namen in oblikovanje skupnosti za premog in jeklo.</i> (str. 95 – 110) Pojasni, da je oblikovanje omenjene gospodarske skupnosti temeljilo v ugotovitvi, da je evropsko povezovanje najbolj primerno začeti s postopno odpravo zaprek, ki ovirajo pretok blaga, racionalno koordinacijo proizvodnje različnih držav, njihovih naložb in izvoza ter svoboden pretok ljudi in kapitala. Področje, ki je združevalo vse pogoje za gospodarski in politični uspeh je bilo premogovništvo in jeklarska industrija. Kot predmet srditega tekmovanja v preteklosti, vse do leta 1950, se je zdelo pripravno za miroljubno in konstruktivno sodelovanje. </div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify; text-indent: 36.0pt;">Ti dve ključni industriji sta vključevali le razmeroma omejeno število podjetij (približno tisoč v šestih državah Evropske skupnosti), vključevali sta enake metode eksploatacije in zaposlovali razmeroma maloštevilno in enakomerno specializirano delovno silo. Njuna oprema je bila podobna, uskladiti ju je bilo možno brez prevelikih težav. K temu je bilo treba prišteti še interes proizvajalcev in porabnikov, da postaneta premog in jeklo na nekem prostranem trgu dostopna pod najugodnejšimi pogoji. In prek teh perspektiv gospodarskega značaja so se pokazale tudi takojšnje politične prednosti, ki so izhajale iz njih. »Sklenitev trajne in nadzorovane zveze za premog in jeklo je dejansko pomenila, da je bila vsaki izmed tako pridruženih držav odvzeta možnost, da bi se vojskovala proti drugim pristopnicam, pa tudi pripravljala vojno proti njim. Ko ne razpolagamo več svobodno z energijo in kovino, ki sta podlaga slehernega vojaškega podviga, se tudi vojskujemo ne več.« (str. 102) Ta vodilna ideja je bila udejanjena 10. avgusta 1952, ko je bila ratificirana pogodba o oblikovanju Skupnosti za premog in jeklo, ki so jo 18. aprila 1951 sklenile Belgija, Francija, Italija, Luxemburg, Holandija in ZRN. To je bila »prva dejanska stvaritev na ravni evropskega združevanja«. (str. 110)</div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify; text-indent: 36.0pt;"> Avtor je bil globoko prepričan v zgodovinsko nujnost evropske združitve. To je posebej poudaril v osmem besedilu <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Služiti človeštvu je dolžnost, enaka tisti, ki nam nalaga zvestobo lastnemu narodu.</i> (str. 111–123) Po njegovi oceni je nastopil čas, ko mora Evropa »prenehati biti zemljepisna skupina držav, razvrščenih druga ob drugi, ki si med seboj prepogosto nasprotujejo, in mora postati skupnost sicer različnih narodov, ki pa jih povezuje enak obrambni in konstruktivni napor. Ne gre za začasno zdravilo, ki naj bi preprečilo nevarnost, niti za zamašitev razpoke v razpadajočem obzidju. Evropa mora zaživeti bolje, tako da združi vse svoje vire. Postati mora delujoča celota, ki se zaveda svojih posebnosti in se organizira glede na svoje lastne potrebe in možnosti, in to v svetu, ki ni več brezoblična, zmedena gmota, ki se zdrami le ob občasnih konfliktih.« (str. 114) Vprašanje evropske združitve se je po avtorju postavljalo neodvisno od tedanjih komunističnih sistemov, ki so ji sicer dajali značaj aktualnosti in nujnosti, niso pa bili razlog njeno uresničevanje. Kljub temu pa je seveda upošteval tedanji vojaškopolitični antagonizem med Zahodom in Vzhodom, med zahodnim in sovjetskim svetom. Zavzel se je za vzpostavitev <i style="mso-bidi-font-style: normal;">modusa vivendi </i>s sovjetskim režimom, in če bi uspeli v tem, »ne bomo naredili le odločilnega koraka k miru, ampak tudi korak h koncu vseh nemirov socialnega in političnega izvora«. (str. 116) V tem smislu je verjel v možnost »vsaj zasilne sprave«. (str. 118) </div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify; text-indent: 36.0pt;">Avtor v tem besedilu podaja tudi zanimivo in še danes aktualno oceno Organizacije združenih narodov. Na vprašanje, ali je mogoče uresničiti tudi večjo, svetovno skupnost držav, je odgovoril takole: »Obstoj takšne univerzalne skupnosti je bolj simboličnega kot stvarnega značaja. Vezi, ki povezujejo različne države, so pogosto namišljene, razlike pa očitne. Več kot enkrat sem bil navzoč na zasedanju Združenih narodov. Tam se govori predvsem o sporazumih, ki obstajajo med državami – in že to, da se o njih govori, je pomembno – toda če bi morali poudariti le tisto, kar je skupnega, bi to ne zapolnilo niti enega letnega zasedanja. Ta organizacija je nujna, je koristna, toda pod pogojem, da ji ne pripisujemo moči in učinkovitosti, ki ju nima. Lahko služi kot okvir za arbitražo, sankcije, a še to poredko doseže. Ima sicer preventivno vlogo, ki jo je že večkrat dokazala v lokalnih sporih, toda glavno telo, ki bi moralo služiti takšnemu namenu – Varnostni svet – je ohromljeno zaradi pravice do veta, strukturne hibe, ki pa se ji je težko odpovedati: v skupščini, ki šteje več kot sto tako različnih držav, se ne moremo slepo podrediti zakonu števila.« (str. 121) Zato je še kako pomembno, da se uresniči tisto, v kar je Schuman trdno verjel: »Smo na poti proti konceptu sveta, v katerem prihajata čedalje bolj do izraza vizija in iskanje tistega, kar narode povezuje, kar jim je skupno in kjer bo prostor za spravo njihovih posebnosti in nasprotij«. (str. 122–123).</div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify; text-indent: 36.0pt;">Zadnjemu besedilu iz avtorjevega premisleka združene Evrope sledijo še besedilo Schumanove <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Deklaracije z dne 9. maja 1950</i> (str. 125 – 132), pogovor h knjigi <i style="mso-bidi-font-style: normal;">(Vizija postaja resničnost), </i>ki ga je prispeval vodja poslanske skupine Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov prof. dr. Hans–Gert Pöttering (str. 133–135) in kratek življenjepis Roberta Schumana (str. 137–138). </div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify; text-indent: 36.0pt;">Knjiga Roberta Schumana <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Za Evropo </i>je v resnici dobrodošla novost v slovenskem prostoru. Razkriva nam uveljavljenje vélikih idej miru, sodelovanja in napredka, ki so po drugi svetovni vojni vodile države Zahodne Evrope k njihovemu gospodarskemu povezovanju in nato k politični zvezi. To povezovanje, ki mu je dal Robert Schuman zgodovinski pečat, je izhajalo iz v zgodovini človeštva redke modrosti zmagovalne strani, ki je premagancem v vojnem spopadu ponudila roko sprave in skupaj z njimi na enakopravni osnovi zgradila novo gospodarsko, politično in duhovno kvaliteto – Evropsko unijo. Kot smo že poudarili, je Slovenija od maja del te kvalitete, zato je prav, da poznamo misel in delo enega od njenih tvorcev. Morda ob tem ni odveč spomniti, da je Roberta Schumana med vojnama zanimal tudi slovenski problem, saj je leta 1934 obiskal na Hvaru konfiniranega voditelja Slovenske ljudske stranke dr. Antona Korošca. Robert Schuman je torej za Slovence vsekakor zanimiva osebnost, njegova knjiga pa je na pobudo dr. Zvonka Berganta, doslej edinega slovenskega specializanta na uglednem Institut des Hautes Études Europeens pri Univerzi Roberta Schumana v Strasbourgu, med nas prišla ravno pravi čas. </div><div style="mso-element: footnote-list;"><br />
<hr align="left" size="1" width="33%" /><div id="ftn1" style="mso-element: footnote;"><div class="MsoFootnoteText" style="text-align: justify;"><a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftnref1" name="_ftn1" style="mso-footnote-id: ftn1;" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span lang="EN-US"><span class="MsoFootnoteReference"><span lang="EN-US" style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 10pt;">[1]</span></span></span></span></a><span lang="EN-US"> </span>Robert Schuman je bil na območju Alzacije in Lorene je bil izvoljen za poslanca v francoskem parlamentu na vseh volitvah med leti 1919–1962. Bil je državni podsekretar v dveh zaporednih francoskih vladah leta 1940, po drugi svetovni vojni je bil od junija 1946 do novembra 1947 minister za finance, od novembra 1947 do julija 1948 predsednik francoske vlade, nato do konca 1952 zunanji minister, leta 1955 pa je postal minister za pravosodje in bil v letih 1955–1961 predsednik Evropskega gibanja, obenem pa v letih 1958–1960 /prvi/ predsednik Evropske skupščine, nato častni predsednik.</div></div></div>Igor Zemljičhttp://www.blogger.com/profile/12702411494603316206noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-8015891785758473781.post-17241720802255008392011-05-30T11:32:00.012+02:002011-07-27T12:52:59.026+02:00Janko Prunk, Zgodovina ideoloških spopadov med vojnama<div class="MsoNormal">Jurij Perovšek:</div><div class="MsoNormal"><b>O RAZSODNI MÔČI RAZUMA : Janko Prunk, Zgodovina ideoloških spopadov med vojnama, Društvo 2000, Ljubljana, 2004</b></div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify;"><br />
</div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify;"><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgN3W0uzZbNJGizNhVdmzJsj0wa2VLEhBjjmvroUiUSKQgYhhA-iX80l4CoIMCzEbdSZYOAfQmVEmEbe2b27UQnj-WpyHaZ3SwGj0NtJyVYaR6ZNjAaFSpbt3qfooSdAgiSn-kOjtceT-ar/s1600/prunk.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="400" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgN3W0uzZbNJGizNhVdmzJsj0wa2VLEhBjjmvroUiUSKQgYhhA-iX80l4CoIMCzEbdSZYOAfQmVEmEbe2b27UQnj-WpyHaZ3SwGj0NtJyVYaR6ZNjAaFSpbt3qfooSdAgiSn-kOjtceT-ar/s400/prunk.jpg" width="253" /></a></div> Za slovensko zgodovinopisje, za katero je v zadnjem desetletju in pol značilen nov in v spoznavnem pogledu svež razvojni cikel, je kljub omenjeni spremembi še vedno moč ugotoviti, da je usmerjeno predvsem k slovenski problematiki, medtem ko širšo redko obravnava. Vprašanje, zakaj je tako vsekakor zasluži obravnavo, vendar to ni namen našega pisanja. K njemu nas je namreč vzpodbudila knjiga prof. dr. Janka Prunka <i>Zgodovina ideoloških spopadov med vojnama, </i>ki po svoji vsebini v določeni meri predstavlja izjemo v slovenski zgodovinopisni literaturi. Avtorja namreč že več kot trideset let, ob obravnavanju tem iz nacionalne zgodovine, raziskovalno vznemirja tudi širša, zlasti evropska idejnopolitična zgodovinska problematika. Pri tem se je Janko Prunk – tako kot tudi pri preučevanju slovenske in jugoslovanske zgodovine – osredotočil na obdobje med svetovnima vojnama, ki sta z idejnopolitičnimi prelomi, katere sta pogojili, usodno označili v trdo zgodovinsko dinamiko zgoščeno, a vsebinsko izjemno polno prejšnje stoletje.</div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify;"> Avtorja <i>Zgodovine ideoloških spopadov med vojnama</i> ni treba posebej predstavljati, spomniti pa velja na bistvene problemsko-zgodovinske sklope, ki se jim je doslej v svojem delu posvetil. V mislih imamo razčlenjevanje idejnopolitičnega razvoja v slovenskem katoliškem taboru od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne in v tem okviru posebej preučevanje mesta in vloge krščanskih socialistov v slovenskem idejnem, političnem in družbenem razvoju v prvi Jugoslaviji in v času druge vojne, preučevanje slovenskega komunističnega gibanja v letih 1920-1990, obravnavanje problematike jugoslovanske združitve leta 1918, političnih koncepcij slovenskega meščanstva v prvi jugoslovanski državi in slovensko-hrvaških odnosov v prvi polovici 20. stoletja ter sintetično razčlenitev razvojnih stopenj slovenske narodne politike od konca 18. do konca 20. stoletja. Pozabiti ne smemo tudi na njegova druga, za zgodovinopisje pomembna dejanja. V tej zvezi bi posebej opozorili na zbornik intervjujev z vodilnimi ideologi in politiki starih in novih slovenskih političnih strank <i>Nova slovenska samozavest : pogovori s slovenskimi političnimi prvaki </i>(Ljubljana 1990), ki ga je vsekakor treba imeti v zgodovinopisni zavesti.</div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify;"> Ob očrtu raziskovalnega zanimanja avtorja <i>Zgodovine ideoloških spopadov med vojnama </i>pa se samodejno izriše še ena značilnost njegovega dela. To je Prunkov venomer prisotni razmislek o idejni razsežnosti političnega človeka – njegovega bivanja in dejanj. Bralcu njegovih del namreč ne more uiti, da je prav ta razsežnost tisti dejavnik, ki ga vodi v vrednostnem ocenjevanju zgodovine in posameznih procesov v njej. To je še posebej izrazito v besedilih, v katerih posega v evropski kontekst. <br />
<a name='more'></a> <i>Zgodovina ideoloških spopadov med vojnama </i>lepo razkriva pravkar povedano; obenem je tudi prerez avtorjevega vztrajnega poglabljanja v evropsko in širšo zgodovinsko problematiko, s katerim širi slovensko zgodovinopisno misel. V knjigi so ponatisnjena štiri daljša besedila, ki jih je avtor ob tej priložnosti izbral za objavo: <i>Svet med obema vojnama; Duhovno politični položaj liberalnih in katoliških političnih sil pred drugo svetovno vojno; Krščanski socializem v Zahodni in Srednji Evropi med dvema vojnama</i> in <i>Racionalistična civilizacija med dvema vojnama</i>. Prvo besedilo (str. 8–90) je avtor pripravil kot posebni poglavji <i>Svetovne zgodovine,</i> ki jo je izdala Cankarjeva založba v Ljubljani leta 1976. V njem najprej predstavlja ključna koncepta ureditve sveta po prvi svetovni vojni – socialističnega in meščanskega. Prikaže koncept revolucije v Srednji Evropi (predstavi ga skozi novembrsko revolucijo v Nemčiji leta 1918, ustanovitev Komunistične internacionale marca 1919 ter fenomena Madžarske sovjetske republike februarja in Republike svetov v Münchnu aprila 1919) in meščanski koncept, utemeljen v sistemu mirovnih pogodb, ki so jih sklenile Antanta in premagane države na mirovni konferenci v Parizu v letih 1919-1920. Nato po ključnih značilnostih (pri tem upošteva tudi razvoj znanosti in tehnologije) prikaže različne tipe političnih prizorišč v svetu med leti 1919–1939, to je od pariške mirovne konference do druge svetovne vojne. Obravnava meščanski parlamentarno–demokratični tip držav (tako so se razvijale Združene države Amerike, Velika Britanija in Commonwealth, Francija, Weimarska republika in Češkoslovaška republika), socialistični sovjetski tip, fašistični tip (Italija, Japonska, nacistična Nemčija) ter vmesni tip držav med parlamentarno demokracijo in totalitarizmom. Kot pravi, je v zadnji okvir mogoče uvrstiti vrsto držav od azijske Kitajske prek Srednjevzhodne in Jugovzhodne Evrope ter Španije do Latinske Amerike; ustavi se pri Kitajski, Poljski, Jugoslaviji in Španiji ter njeni državljanski vojni. Prvo besedilo, <i>Svet med obema vojnama, </i>je lepo izrisan prikaz omenjene dobe skozi tedanji politični, gospodarski, socialni, zanstveni in kulturni razvoj. </div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify;"> Drugo besedilo, <i>Duhovno politični položaj liberalnih in katoliških političnih sil pred drugo svetovno vojno </i>(str. 91–104)<i>, </i>je nastalo kot eden od uvodnih referatov na znanstvenem simpoziju <i>Šestdeset let od začetka druge svetovne vojne na Slovenskem,</i> ki je bil aprila 2001 v Ljubljani (doslej objavljeno v <i>Prispevki za novejšo zgodovino,</i> 2001/2). Avtor v njem opozarja na zadnje desetletje pred drugo svetovno vojno, to je na »čas izrazite ideološke in politične nestrpnosti, čas pekočih novosti, vzpona totalitarnih režimov in korakanja v katastrofo«. (str. 91) Ta čas je bil posledica socialne, politične in duhovne krize po prvi svetovni vojni, ko so se najbolje znašle stranke in politična gibanja, ki so se zavzemala za radikalne družbene in politične spremembe, za nasilno odpravo liberalne demokratične ureditve. »To so bili na levi strani boljševiki s svojo razredno revolucionarno predstavo o voluntaristični odpravi privatnega kapitala in na desni razni fašizmi s svojim malikovanjem nacionalizma, nacionalne države in političnega voditelja – diktatorja.« (str. 92) Avtor opozarja, da se evropske liberalne politične stranke, ki so odklanjale konservativne idejnopolitične in kulturne predstave fašistov in socialno ideološke ter politične predstave revolucionarne levice, po razpadu ljudskih front, v katerih so nekatere sodelovale (Francija, Španija, Češkoslovaška), niso znale učinkovito soočiti s fašizmom in nacizmom. V nekaterih so se uveljavili bolj desni, izrazito protisocialistični pogledi, ki so vodili k politiki »prilagajanja« nacifašizmu v mednarodni politiki. Liberalne stranke so med drugo svetovno vojno »svojo liberalno dušo našle počasi, ko so se pridruževale pluralističnemu in protinacističnemu oboroženemu odporu v svojih državah (Češka, Poljska, Norveška, Danska, Francija, Italija)«. (str. 97) </div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify;"> Tako kot liberalne so tudi katoliške politične sile zavračale komunizem in nacizem, medtem ko so se s fašizmom soočale v rokavicah, včasih celo s simpatijo. Tako so Katoliška cerkev in pod njenim vplivom stoječe krščanske socialne stranke občasno celo pohvalile korporativistično socialno organizacijo fašizma. Znana papeška okrožnica Quadragesimo anno (1931) je nato povzročila idejno in politično diferenciacijo med katoličani – kot vemo je bila ta zgodnja, hitra in radikalna v taboru slovenskega političnega katolicizma z nastopom slovenskih krščanskih socialistov –, na osnovi katere se je del političnih katoličanov postavil na protifašistično in demokratično stališče. To je, kot opozarja avtor, omogočilo krščansko demokratskim strankam po drugi svetovni vojni, da so bile poleg liberalnih in socialnodemokratskih strank med nosilci obnove demokracije v svetu. (str. 103) </div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify;"> Vsebinsko zelo izzivno je tudi tretje besedilo, <i>Krščanski socializem v Zahodni in Srednji Evropi med dvema vojnama</i> (str. 105–153), ki ga je avtor pripravil v okviru svojega doktorandskega študija na uglednem Institut für euroäische Geschichte v Mainzu. Objavljeno je bilo kot uvod k njegovi znani knjigi <i>Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda</i> (Ljubljana 1977). V tem besedilu avtor znova pokaže veliko poznavanje evropskega idejnopolitičnega dogajanja med svetovnima vojnama, in sicer po eni strani socialnoetičnih, političnih in teoloških nazorov levih kristjanov, po drugi pa sistema socialnih doktrin znotraj krščanskih cerkva. Avtor je besedilo razdelil na dvoje sklopov. V prvem obravnava pojem krščanskega socializma in ga pojasni kot »prizadevanje, ki poskuša socializem pomiriti s krščanstvom oziroma socializem utemeljiti na religioznih temeljih«. Za čas med svetovnima vojnama je to pomenilo pot, ki ni sledila niti politično revolucionarnemu socializmu niti konservativnim cerkvenim doktrinam, pač pa je utirala prostor ideji, da je treba določene socialne zahteve v določenem položaju postavljati in reševati s stališča večnostnih vrednot. Privržencem krščanskega socializma sta skupna krščansko etično religiozni ideal in prepričanje, da je kapitalistični gospodarski sistem nezdružljiv z nauki krščanstva. (str. 105–106) Avtor v tem sklopu podrobno predstavi teoretične utemeljitelje krščanskega socializma sredi 19. stoletja v Angliji (F. Maurice, J. M. Ludlov, C. Kingsley) in utemeljitelje moderne evropske krščanskosocialne doktrine v začetku 20. stoletja (P. Tillich, H. Kutter, L. Ragaz, W. Hohoff). V drugem sklopu pa podaja natančen pregled razvoja krščanskega socializma med obema vojnama v Evropi – v Nemčiji, kjer se je najbolj razvil, nato v Franciji, Belgiji, na Nizozemskem, v Švici in Avstriji. Ugotavlja, da so bili krščanski socialisti razpeti med konservativna socialna in ideološka stališča Katoliške cerkve in krščanskih strank in levičarsko utopijo socialističnega gibanja, kateremu so se najbolj radikalni krščanski socialisti priklonili, ob tem pa ohranili svoje krščansko versko in kulturno prepričanje.</div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify;"> Vprašanje razuma in njegove razsodne moči, to je ključnega problema, ki je odločujoče zaznamoval čas od konca prvega do konca drugega svetovnega spopada, razčlenjuje avtor v četrtem besedilu – <i>Racionalistična civilizacija med dvema vojnama</i>. (str. 154–174) Besedilo je vzeto iz njegove krajše študije <i><span lang="EN-US">Die rationalistische Zivilisation</span></i><span lang="EN-US"> (Bonn 2003). </span>Čas med vojnama oziroma do leta 1945 je bilo obdobje, ki je »v resnici pomenilo permanentno in napredujočo krizo liberalne parlamentarne demokracije kot politične oblike in tudi kot liberalnega gospodarstva, ki naj bi predstavljala racionalistično razsvetljensko pozitivistični pogled in način človekovega razvoja«. (str. 156) Glavna sovražnika tedanje liberalne demokracije sta bila – ob močnem razmahu iracionalizma na mišljenjskem področju (fenomenologija in eksistencializem v filozofiji) – boljševizem in fašizem (oziroma nacionalsocializem), ki sta se v svojih ideoloških utemeljitvah in politični mobilizaciji širokih množic posluževala elementov iracionalne ideologije. Avtor navaja ocene moderne evropske historiografije, kateri od obeh totalitarizmov je bolj resno in eksistenčno ogrozil liberalno demokracijo. Starejši marksistični zgodovinar E. Hobsbawm meni, da je bil to komunizem, medtem ko mlajša zgodovinarja liberalne usmeritve H. Schulze, zlasti pa M. Mazower, menita, da je bil to fašizem oziroma nacionalsocializem, ki se je podal za svojo uveljavitev v veliko agresivno vojno in imel strašne učinke. (str. 161) Kot pravi avtor, je tako bila druga svetovna vojna čas, ko se je najbolj razkril dvojni značaj evropske racionalistične civilizacije: po eni strani se je pokazala zloraba pridobitev racionalizma (razvoja na znanstvenem, tehnološkem in gospodarskem področju), po drugi strani pa njegova plemenita razsežnost – to je neizmerno prizadevanje in žrtvovanje za odstranitev iracionalnih fašistično–nacističnih režimov kot najpomembnejši nalogi svojega časa. V teh prizadevanjih je sodelovalo veliko število ljudi iz različnih narodov in držav, družbenih slojev in poklicev ter različnih idejnih in političnih prepričanj. »Mnogi od teh posameznikov in kolektivov so se prav v tem boju zavedli pomena pravih humanističnih vrednot, kritične racionalnosti, vključujoče tudi transcendentalno in moralno dimenzijo, človekove svobode in demokracije in socialnih pravic.« (str. 171–172) Izkušnja druge svetovne vojne je torej jasno pokazala protislovje med optimističnim in pesimističnim ocenjevanjem (z)možnosti razuma. Avtor se skupaj z enim od ključnih ideologov religioznega socializma med vojnama, nemškim protestantskim teologom dr. Paulom Tillichom, nagiba k optimističnemu pogledu, »saj je razum ustvarjen tako, da zmore kritično presojati samega sebe in mu gre zaupati«. Kljub temu pa na koncu knjige opozarja, da lahko razum napravi s svojimi dosežki tudi strahotna rušenja in katastrofe. Tako je bilo 6. avgusta 1945 v Hirošimi, ko je bil zlorabljen največji racionalistični dosežek 20. stoletja – razbitje atoma v rušilne namene. (str. 174)</div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify;"> Knjiga prof. dr. Janka Prunka <i>Zgodovina ideoloških spopadov med vojnama </i>je zelo dobrodošla v slovenskem zgodovinopisnem prostoru. Na osnovi idejnih, političnih in vojaških preizkušenj, s katerimi se je soočal človek 20. stoletja, opozarja na izvirne vrednote evropskega racionalizma in humanističnega izročila in dokazuje, da se njihov zgodovinski čas še zdaleč ni končal. V tem smislu nas navaja k še bolj pretehtanemu premisleku današnjega sveta in različnih civilizacijskih možnosti, ki se spočenjajo v njem. </div>Igor Zemljičhttp://www.blogger.com/profile/12702411494603316206noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-8015891785758473781.post-61556622645852078832011-05-15T10:17:00.003+02:002011-08-30T08:25:49.878+02:00Marko Zajc: "Kje se slovensko neha in hrvaško začne"<div style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;"></div><div class="MsoNormal" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;"><b>Marta Rendla:</b></div><div class="MsoNormal" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;"><b>Marko Zajc: "Kje se slovensko neha in hrvaško začne": slovensko hrvaška meja v 19 . in na začetku 20. stoletja</b>, Ljubljana:Modrijan, 2006</div><span style="font-family: Verdana,sans-serif;"> </span><br />
<div class="MsoNormal" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;"><br />
</div><span style="font-family: Verdana,sans-serif;"> </span><br />
<div class="separator" style="clear: both; font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjL2PFUURnq_87_gHW7HqydG_5F64GhQMFOqG4oyPx92-coP2-9n3Zf8g7Z6xMrZb9TXEUtOhzVkyx7GyrQOErLmUC-y3y8kG97J6bq_K2LLFGKHEFWQYgMdDdG5ZsR5EBKL9Fow1ir7ofd/s1600/naslovnica_ZAjc.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjL2PFUURnq_87_gHW7HqydG_5F64GhQMFOqG4oyPx92-coP2-9n3Zf8g7Z6xMrZb9TXEUtOhzVkyx7GyrQOErLmUC-y3y8kG97J6bq_K2LLFGKHEFWQYgMdDdG5ZsR5EBKL9Fow1ir7ofd/s320/naslovnica_ZAjc.jpg" width="202" /></a></div><div class="MsoNormal" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;">Izid knjige mladega zgodovinarja Marka Zajca z naslovom "Kje se slovensko neha in hrvaško začne" in s podnaslovom"Slovensko hrvaška meja v 19. in na začetku 20. stoletja" bi lahko pospremili z besedami "ravno ob pravem času". Ob za danes zelo pomenljivem naslovu, ko je vprašanje slovensko-hrvaške meje še kako aktualno; razmejitev oziroma določitev meje med narodoma pa navkljub prizadevanjem slovenskih kot tudi hrvaških politikov še naprej ostaja nedorečena; nerešena meja-gre za mejo na morju oziroma v Piranskem zalivu, sproža obmejne konflikte, slabo voljo ljudi na obeh straneh meje in občasno zaostrene medsosedske odnose, bi marsikdo utegnil pomisliti, da omenjeno delo prinaša odgovor na leta trajajoč problem v slovensko-hrvaških odnosih. Toda ne ponuja magične formule kje zgodovinsko gledano potegniti najbolj pravo mejo, temveč bralcu omogoča, da na bolj jasen način dojame aktualne dogodke in mu razkriva vzroke za današnje kot tudi pretekle"razmejitvene" konflikte.</div><div></div><div class="MsoNormal" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;">Knjiga predstavlja nekoliko razširjeno in poglobljeno doktorsko nalogo z naslovom "Slovensko-hrvaški odnosi s posebnim ozirom na hrvaško mejo 1830-1918." Slednje in pa podnaslov knjige povesta, da je časovno težišče dela postavljeno v zadnje stoletje habsburške monarhije, obravnava pa vprašanje slovensko-hrvaške razmejitve v času izoblikovanja modernih nacionalizmov od skorajšnjega programa Zedinjene Slovenije do oblikovanja nove samostojne južnoslovanske države-Kraljevine SHS.</div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoNormal" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;">Avtor se je s tem vprašanjem ukvarjal vse od leta 2001, ko je na Inštitutu za narodnostna vprašanja nastopil delo mladega raziskovalca. Pričujoče delo razkriva zanimivo predzgodovino tvorbe ideoloških meja med Slovenci in Hrvati v času oblikovanja obeh modernih narodov. Pravzaprav sta hkrati potekala dva vzporedna procesa-oblikovanje hrvaškega in slovenskega naroda in nastajanje narodnostno-etnične meje med Hrvati in Slovenci.</div><a name='more'></a><br />
<div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoNormal" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;">Torej je delo "Kje se slovensko neha in hrvaško začne" hkrati knjiga o slovensko-hrvaški etnični meji pa tudi knjiga o procesu oblikovanja obeh narodov, saj je oboje med seboj najtesneje povezano oziroma je o njima nemogoče ločeno govoriti. Posledice razlik nacionalnih integracij so se v času obstoja habsburške monarhije nenehno kazale, pojavljajo pa se še danes. Potrebno je povedati, da o slovensko-hrvaški meji v tem času ni moč govoriti z današnjega zornega kota, saj slovensko-hrvaške meje v času habsburške monarhije v državnopravnem smislu ni bilo; o njej se v tem obdobju lahko govori le v etničnem in jezikovnem smislu. Za razliko od hrvaškega nacionalnega gibanja, ki je izhajalo iz državno-pravne tradicije in se je opiralo na teritorialno-historični princip, je pri slovenskem nacionalnem oblikovanju glavno vlogo imelo oblikovanje jezika in se je upošteval naravno-pravni princip. Zgodovinsko gledano, smo se Slovenci kot se tudi še danes najraje identificirali skozi kulturo.</div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoNormal" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;">Avtor je največ pozornosti usmeril na "meje v glavah" oziroma na pojmovanje slovensko hrvaških razmerij oziroma na pojmovanje razmerij med slovenskim in jugoslovanskim. Kot rdeča nit se skozi knjigo zrcali ugotovitev, da so se tvorci slovenske nacionalne ideologije, čeprav so se slovenske individualnosti zavedali tudi najbolj goreči zagovorniki stapljanja Slovencev z "brati na jugu", "zamejevanju" s Hrvati izogibali iz zavesti o slabem geopolitičnem položaju. Te ločnice niso definirali zato, ker so tako v ideološkem smislu slovenski prostor razširili; hkrati pa se od sosedov na jugu za razliko od sosedov na severu in zahodu niso počutili ogrožene, temveč jih je v nasprotju z njimi vezalo krvno sorodstvo, vzajemnost in prijateljstvo. V ideološkem smislu pa Slovenci Hrvatom in Srbom nikakor niso bili tako pomembni kot obratno.</div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoBodyText" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;">Vsebinsko je študija pregledno strukturirana v 12 poglavij, le-ta pa se nadalje členijo na več podpoglavij oziroma podtem. Avtor v pričujoči študiji v pretežnem delu sledi kronološki liniji-do osmega poglavja; od osemdesetih let 19. stoletja do 1. svetovne vojne pa se je zaradi širine raziskave moral omejiti. V omenjenem obdobju se je odločil izpostaviti dva fenomena, ki sta imela največji vpliv na dojemanje slovensko-hrvaške meje: "alpsko hrvaštvo" in neoilirizem.</div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoBodyText" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;">Znanstveni aparat, ki je ustrezen in obsežen, in vsebina dela razkrivata, da je avtor črpal v svoji raziskavi iz arhivskih virov, obsežne domače in tuje literature, statističnih pregledov ljudskih štetij, zakonodaje, tiskanih šolskih poročil, stenografskih zapiskov. Za obravnavano obdobje (1830-1918) je pregledal tudi časopisje in revije. Knjigo dopolnjuje obsežen indeks osebnih imen. Številne fotografije, ki prikazujejo predvsem portrete slovanskih filoloških avtoritet pa delo bogatijo in poživljajo. Ostalo skrbno izbrano slikovno gradivo pa izpoveduje aktualno politično dogajanje. Razgibano ozemeljsko razmejevanje in mejne spore na satirično kritičen način komentirajo risbe akademskega slikarja Hinka Smrekarja in časopisne karikature. Delo dopolnjujejo tudi zemljevidi posameznih spornih območij in zemljevidi meja v različnih obdobjih. Odlika dela pa je vsekakor lep, tekoč, razumljiv in deloma humoren jezik. Pripoved je popestrena s številnimi anekdotami in legendami ter podprta s številnimi odlomki iz korespondenčnih debat, časopisnih člankov in razprav. Kot zaokrožena celota delo kaže na kompleksnost vprašanja razmejitve. </div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoBodyText" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;">Delo je uvedeno s poglavjem »Kraljestvo slave«, v katerem avtor navkljub časovni omejitvi z letom 1830, poseže tudi v 18.stoletje, predvsem pa v prvo polovico 19.stoletja oziroma na začetke razvoja oblikovanja nacionalnih zavesti in tako obravnava v celoti viharno19. stoletje. Le tako je lahko v celoti zaobjel dimenzijo slovensko-hrvaških odnosov. Pripoved začenja s Herderjevimi idejami o jeziku kot socialnem fenomenu skozi katerega se genij naroda najbolj zrcali. Nadaljuje z razpravami slavističnih avtoritet, v katerih so učenjaki o meji med slovenskim in hrvaškim elementom v dobi razvoja modernih nacionalnih zavesti razpravljali v kontekstu širših razprav o slovanstvu in slovanskih jezikih oziroma narečjih. Slavistika, ki je bila še v povojih, je slonela na prepričanju o enem slovanskem jeziku z več narečji. Spoznamo stališče Josefa Dobrovsky-ega, »očeta slovanske filologije«; Kopitarja in njegovo karantansko-panonsko teorijo, do katere so ga privedle postopne podrobne raziskave.Če je še leta 1808 v svoji slovnici upošteval po Dobrovskem razdelitev južnoslovanskih narečij na dve jezikovni veji:ilirsko in hrvaško, kamor so spadli tudi Vindi/Slovenci, je že leta 1909 v pismu Zoisu trditve Dobrovskega postavil na glavo in južnoslovanski prostor razdelil na dve glavni narečji:južno in panonsko. Južno narečje bi v skladu z Dobrovskim lahko poimenvali za srbskega, severnega/panonskega pa za slovenskega. Dobrovsky in Kopitar, ki sta se v osnovnih potezah strinjala, sta bila prepričana, da spadajo provincialni Hrvati in Slovenci k eni jezikovni skupini. Razhajala sta se v poimenovanju te skupine in v interpretaciji zgodovine južnoslovanskih narodov. Kopitar, ki je v karantansko-panonski teoriji južne Slovane razdelil na dva jezika:na sloveno-srbskega oziroma ilirskega in na slovenskega/nemško »windisch«, je k slednjemu prišteval Kranjce, Korošce, Spodnje Štajerce, provincialne Hrvate in prebivalce zahodne Ogrske. Jedro te teorije pa je prepričanje o kajkavskih Hrvatih kot »etnografskih« Slovencih. Bralca popelje skozi različne koncepte slavističnih avtoritet v predmarčni dobi, ki so bistveno vplivale na pojmovanje slovensko-hrvaških razmerij in mu omogoča, da se seznani z raznimi oblikami jezikovnih, kulturnih in političnih konceptov ideološkega razmejevanja v južnoslovanskem prostoru. Avtor poda koncepte/zamisli o relacijah med slovenskim in hrvaškim jezikom in o razliki med slovenskim in hrvaškim etnosom. Tu so predstavljena poleg že omenjenih jezikoslovcev tudi mnenja Vodnika, Šafarika in Kollarja.</div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoBodyText" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;">V drugem poglavju se v okviru slovensko-hrvaških razmerij seznanimo z ilirizmom, ki je kljub panslavistični osnovi bil predvsem hrvaško nacionalno gibanje. Ilirizem tudi ni imel tradicije,pojem ilirizem se je uporabljalo za preseganje razcepljenosti hrvaškega jezika/po prenehanju turške oblasti v Slavoniji je prišlo do razkola med slavonskimi štokavci in kajkavci v civilni Hrvaški. Tu Marko Zajc predstavi ilirizem od Ljudevita Gaja-tvorca osnovnih potez hrvaške integracijske ideologije, ki je v 30-tih letih Hrvate, Slovence, Srbe in Bolgare imenoval za južne Slovane, katerim je pripisal ilirsko poreklo, teritorij imenoval Ilirija, jezik pa ilirsko narečje; 1830 pa je južnoslovansko pleme velikega slovanskega naroda razdelil na tri podplemena:slovensko, hrvaško, srbsko; po istem ključu južno slovanska narečja na podnarečja do Draškovićeve Disertacije in privržencev ilirizma na Slovenskem. Slovenski ilirizem-fenomen, katerega predstavniki niso tvorili homogenejše skupine, je zastopala razbita mreža posameznikov zbranih okrog Stanka Vraza in Danice ilirske. </div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoBodyText" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;">V tretjem poglavju je avtor največ pozornosti posvetil osvetlitvi vprašanja individualnosti slovenskega naroda in razmejitve med obema narodoma v političnih programih in časopisju v prelomnem obdobju, v času marčne revolucije, ko slovensko hrvaški odnosi preidejo na politično raven. Predstavi različne zamisli političnega povezovanja, ki niso bile zgolj posledica panslavistične in iliristične tradicije marčne dobe, temveč odraz politične situacije. Tako Slovencem kot Hrvatom je grozila nevarnost-Slovencem nemška, Hrvatom pa madžarska hegemonija, pa tudi italijanska v Istri, tedanjem ogrskem primorju in Dalmaciji. Obe nacionalni gibanji-hrvaško, ki se je opiralo na oba principa-na naravno pravni in na historični, včasih bolj na enega, drugič na drugega in slovensko, pri katerem je veliko vlogo igral jezik, sta kazali težnje po tako političnem kot tudi po jezikovnem povezovanju. Obe pa sta se med seboj prepletali. Iz pisanja v časopisih avtor ugotavlja, da so tako Slovenci kot tudi Hrvati v marčni dobi na eni strani želeli ohranjati narodno svobodo in individualnost, po drugi pa so se želeli povezovati v političnem in jezikovnem smislu.</div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoBodyText" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;">V naslednjem poglavju avtor govori o slovensko hrvaški meji v času Bachovega absolutizma. Bralcu razgrne Miklošičeve filološke kriterije za razlikovanje med Slovenci, Hrvati in Srbi. V to obdobje sodi tudi delovanje rodoljuba, pravnika, politika in geografa Petra Kozlerja, ki je slovenske dežele prvič prikazal na enem zemljevidu. Etnično mejo s Hrvati je iz več razlogov naslonil na štajersko mejo, pri čemer je uporabljal rezultate Karla Czoerniga. Eden od njih je verjetno tudi politični, saj je Kozler verjel v slovensko-hrvaško vzajemnost. Meja s Hrvati na ideološko-nacionalni ravni zaradi etnične sorodnosti in politično-kulturnega sodelovanja ni zahtevala tako natančne določitve kot nemško-slovenska in italijansko slovenska/hrvaška meja. Kozler, ki je sprejemal Miklošičevo panonsko teorijo, je z določitvijo slovensko-hrvaške etnične meje izključil iz slovenske etnične zaokroženosti Belokranjce, Kostelce, Dolenjce jugovzhodno od ceste Kostanjevica-Krško.</div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoBodyText" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;">Uporabljal je izsledke vodje avstrijskih statističnih uradov Karla Czoerniga, ki je organiziral anketo o jezikovni pripadnosti prebivalcev monarhije. Čeprav podatki, ki so jih posredovali uradniki in ne prebivalci sami niso bili nepristranski, pa so po drugi strani bili zbrani v času, ko še niso bili v ospredju nacionalni problemi. Z etničnimi razdelitvami so se poleg njiju ukvarjali tudi drugi statistiki in etnografi: Joseph Hain,Šafarik, Adolf Ficker. Največ težav so etnografi in statistiki imeli z Belo Krajino. Filološki koncepti razdelitve južnih Slovanov pri Hrvatih in Srbih nam razodenejo Karadžićevo jezikovno reformo, v kateri je skušal pojmovanje srbstva oddaljiti od pravoslavne tradicije in ga razširiti na vse južne Slovane s štokavskim narečjem , ne glede na veroizpoved. Karadžićevi razdelitvi po kateri je južne Slovane razdelil na Slovence-kajkavce, Srbe-štokavce, Hrvate-čakavce, je nasprotoval Ante Starčević. Po njegovem prepričanju naj bi bili Srbi zgolj »prosjački puk« za razliko od gospodujočih, vojaških in državotvornih Hrvatov. Karadžićeva polemika o srbstvu, hrvaštvu in slovenstvu je sprožila plaz filoloških konceptov. Njegov koncept sta podpirala koncept Bogoslava Šuleka in Gjura Daničića. Za razliko od slednjih pa je Ivan Kukljević zagovarjal filološko stališče o kajkavcih kot Slovencih, pri čemer se je skliceval na Miklošičevo teorijo, da bi hrvaštvo ubranil pred srbskimi napadi. Podobno stališče je imel tudi Franjo Rački (1858) v Narodnih novinah.</div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoBodyText" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;">Spoznamo, da so bila znanstvenikom in književnikom v zvezi z razmejitvijo na liniji hrvaško-srbsko in s slovensko južno mejo problematična ista geografska območja kot statistikom in etnografom.</div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoBodyText" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;">O slovensko-hrvaški meji in o filoloških konceptih razdelitve južnih Slovanov v petdesetih letih 19.stoletja so v času neoabsolutizma razpravljali tudi v slovenskem in hrvaškem časopisju. Čeprav so slovenski voditelji zagovarjali tezo o »slovenstvu« kajkavskih Hrvatov, niso postavljali političnih zahtev po teh ozemljih, prav tako niso zanikali obstoja hrvaškega naroda.</div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoBodyText" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;">S časom ustavne dobe, s šestdesetimi leti 19.stoletja pa se avtor ukvarja v petem poglavju. Bralca seznani s političnimi razmerami v monarhiji, s propadom Bachovega absolutizma. V tem času se je hrvaško historično pravo razširilo na slovensko ozemlje; to obdobje pa je zaznamovala tudi množica nasprotujočih se nacionalnih idej. Razmahnilo se je politično delovanje na Hrvaškem in v slovenskih deželah, nov zagon pa je dobilo tudi nacionalno gibanje. Z naraščanjem nacionalne emancipacije so se istočasno prepletali tako historični kot naravno pravni koncepti.Pri obeh narodih so se iz različnih razlogov ob različnih trenutkih pojavljali mešani koncepti. Na Hrvaškem je po izdaji oktobrske diplome v ospredje stopilo izražanje zgodovinske pravice do državnosti in ne zgolj pokrajinske avtonomije. Oblikovanje hrvaške državno pravne ideologije je že slonelo na moderni historiografiji. Do državnopravnega odnosa do Ogrske so se izoblikovale tri struje. V začetku šestdesetih let so nekateri na Hrvaškem zagovarjali sožitje naravnega in zgodovinskega prava. Pojem narod se pojavlja v sklopu dveh povezanih kategorij: prva je narodna individualnost, ki temelji na jeziku, običajih in načinu mišljenja, druga pa je historično-politična individualnost, ki se oblikuje tekom zgodovine vsakega naroda. Zgodovinar Franjo Rački je z dokazovanjem hrvaške samobitnosti skušal znanstveno upravičiti težnjo po razširitvi državnih meja na velik del slovenskega ozemlja.Razširitvi hrvaškega državnega prava na slovensko etnično ozemlje pa so pritrjevali Ivan Kukuljević, Strossmayer, Ljudevit Vukotinović. Istega mnenja so bili tudi pravaši. Pravaška ideologa Ante Starčević in Evgen Kvaternik sta prikazovala ideal samostojne hrvaške države. Starčević je že leta 1852 izdelal tezo o »hrvaštvu« Srbov in Slovencev. Ante Starčević je imel Slovence za »alpske Hrvate«, Kvaternik pa je zagovarjal tezo o Slovencih kot »noriških Hrvatih. » Takšne ideje so zagovarjali tudi v hrvaškem časopisju. V času Belcredijeve smeri, ki je počivala na »historično-političnih individualnostih« , so tudi pragmatično naravnani slovenski voditelji mrzlično iskali svojo zgodovino. Matija Mayar je postavil lastni historični program«Kraljestvo Ilirije«.Tvorci hrvaške narodnjaške ideologije so pozivali h književni enotnosti-do izraza so prihajale obče politične smernice jugoslovansko usmerjenega hrvaškega gibanja. Avtor nas seznani z različnimi pogledi prve polovice šestdesetih let glede problema individualnosti slovenskega jezika pri Slovencih in Hrvatih. Hrvaški voditelji so bili prepričani, da mora v toku približevanja slovenskega in hrvaškega jezika slovenski jezik za skupno stvar žrtvovati več.Od tega prepričanja je odstopal Franjo Kurelac, ki je zagovarjal umeten jugoslovanski jezik, v katerem bi bila zastopana vsa tri narečja. Njegovi jezikovni nazori so bili zaradi upoštevanja slovenskega jezika pri tvorbi bodoče jezikovne enotnosti blizu slovenskim intelektualcem. Oče slovenskega gibanja Bleiweis je zastopal stališče o enem jugoslovanskem jeziku. Ostri in pronicljivi Fran Levstik, urednik Vilharjevega časopisa Naprej pa je odločno branil individualnost slovenskega jezika. V hrvaškem tisku so hrvaški ideologi glede vprašanja južnoslovanskega jezika zagovarjali po večini idejo enotnega južnoslovanskega jezika, pri čemer bi se Slovenci sčasoma približali hrvaško-srbskemu jeziku.Čeprav so se pomena slovenskega knjižnega jezika zavedali in ga upoštevali, so ga kljub temu imeli zgolj za fazo, ki ohranja Slovence na poti do enotnega jugoslovanskega jezika. Z uveljavitvijo državnega dualizma pa se je meja med Hrvati in Slovenci še poglobila.(štajersko/kranjska-hrvaška meja).</div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoBodyText" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;">S slovensko hrvaškimi odnosi in mejo v sedemdesetih in osemdesetih letih 19.stoletja, z videnjem le-te v časopisju v omenjenem obdobju se avtor ukvarja v šestem poglavju.Poglavje uvede z jugoslovanskim sestankom v Ljubljani 1870, na katerem so zgolj poudarili skupne interese vseh Jugoslovanov kot političnega dejavnika. Izpostavljen je bil tudi pomen usklajenega delovanja. Pokazalo se je tudi, da je bila slovensko hrvaška vzajemnost odvisna od zunanjepolitičnih razmer. Potem ko se je leta 1870 v francosko-pruski vojni začela napovedovati nemška zmaga, so se Slovenci kot je razvidno iz pisanja Slovenskega naroda začeli obračati proti sosedom na jugu. O slovensko hrvaškem povezovanju so razpravljali tudi v hrvaškem tisku.Zavzemali so se za slovensko hrvaško povezovanje v okviru Ogrske, pri čemer jih je zaposlovalo vprašanje kako prilagoditi združitev Slovenije in Hrvaške dualistični ureditvi. O hrvaško slovenski zvezi po jugoslovanskem srečanju decembra 1870 se je v Slovenskem narodu izrazilo mladoslovensko dojemanje slovensko hrvaške razmejitve skozi pisanje zagrebškega dopisnika Ferda Kočevarja-Žavčanina.Politično središče bodoče jugoslovanske zveze je videl v Zagrebu, glede jezikovne združitve pa je bil prepričan, da morajo najprej biti politično poenoteni. </div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoBodyText" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;">Čeprav se bralec s tezo o kajkavskih Hrvatih kot »Slovencih« sreča tudi že prej, pa je avtor tej tezi posvetil posebno problemsko poglavje. Iz sedmega poglavja je torej razvidno, da je bilo v sedemdesetih in osemdesetih letih 19.stoletja pri slovenskih publicistih razširjeno mnenje, po katerem so kajkavski Hrvati »etnografsko« Slovenci, »zgodovinsko« in »politično« pa Hrvati. Čeprav takšno prepričanje ni vključevalo slovenskih političnih zahtev, so vseeno takšni filološki koncepti pri hrvaški strani in pri tvorcih hrvaške narodnjaške ideologije vzbujali odklonilno mnenje.</div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoBodyText" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;">Tako pristajanje Slovencev na hrvaško historično pravo kot slovenska očaranost nad hrvaškimi elementi državnosti, o katerih avtor govori v osmem poglavju, nista bila pojava osemdesetih oziroma devetdesetih let 19.stoletja, temveč tovrstni pojavi segajo v začetke ilirizma. Slovenci so zaradi majhnosti bili prepričani, da se morajo, če želijo ohraniti svojo narodnost na nekoga nasloniti. Avtor je poskušal v zvezi s slovenskim sprejemanjem hrvaškega prava odgovoriti na ključni vprašanji: ali so Slovenci s pristajanjem na hrvaško zgodovinsko pravo pristali tudi na sprejem hrvaške narodnosti in ali so v okviru hrvaške državnopravnosti želeli ohraniti svojo narodno individualnost. Predvsem pa ga je v okviru pojmovanja slovensko hrvaške razmejitve zanimalo koliko se je upoštevala slovenska nacionalna posebnost.</div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoBodyText" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;">V tem času so se nekateri slovenski politiki in hrvaški pravaši spričo političnih razmer, v katerih sta se znašla oba naroda, simpatizirali. Zagovornik alpskega hrvaštva je bil zagotovo liberalni politik dr. Ivan Tavčar, ideji hrvaškega državnega prava za Slovence pa je pritrjeval tudi primorski publicist, liberalec Fran Podgornik, pri čemer je bilo zanj še vedno odločujoče načelo narodne avtonomije. V času ene izmed najhujših političnih kriz avstrijskega dela monarhije se je s pravaši začela povezovati tudi slovenska katoliška politična opcija. Vzajemnost in skupno delovanje se je še zlasti poudarjalo na Vseslovenskem in istrsko hrvaškem zboru v Ljubljani leta 1897, kjer so še zadnjič s hrvaškimi predstavniki sodelovali pripadniki obeh slovenskih meščanskih struj, in pa v letih 1911-1913. Pomembno vlogo pri povezovanju slovenskega političnega katolicizma in pravašev je igralo katolištvo. Slovenski politiki so želeli organizirati katoliško gibanje na Hrvaškem, saj so nekateri trdno verjeli v nacionalno-integracijsko moč krščanstva oziroma katolicizma.</div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoBodyText" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;">V devetem poglavju Marko Zajc predstavi neoilirizem-idejo o zlitju slovenskega jezika s srbo-hrvaškim v novo književno enotnost v zadnjih dveh desetletjih pred prvo svetovno vojno. Ideja, ki je bila prisotna od začetkov slovenskega nacionalizma, se je pojavljala kontinuirano in se je ob določenih zgodovinskih trenutkih izražala močneje. Zavest o jezikovni sorodnosti, še zlasti z južnimi Slovani, je bila sestavni del slovenskega nacionalno integracijskega procesa, vlivala pa je tudi idealistično upanje v prihodnost.</div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoBodyText" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;">V desetem poglavju so predstavljene osnovne poteze dogodkov med prvo svetovno vojno, ki so razbili habsburško monarhijo. V času zaostrenih razmer so se razprave o meji med Hrvati in Slovenci umaknile in dale prednost vzajemnosti obeh narodov in zavezništvu, ki sta bila še kako aktualna. Nova skupna domovina prva Jugoslavija, do katere je privedel razpad habsburške monarhije, je nakazala nove probleme. Avtor je izpostavil spremembo statusa nekdanje kranjsko/štajersko-hrvaške meje in odnos do slovenske individualnosti, ki je zaznamoval politične boje med jugoslovanskimi unitaristi in avtonomisti in vplival na dojemanje slovensko-hrvaške razmejitve.</div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoBodyText" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;">V enajstem poglavju namenja pozornost značilnostim življenja ob meji, vplivom le-te na migracijske procese in poda primerjavo izseljevanja iz slovenskih dežel v hrvaške z izseljevanjem iz hrvaške v slovenske.Sicer pa ta problematika napoveduje nadaljnje raziskave, saj je večji del avtor posvetil pojmovanju slovensko hrvaške meje. </div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoBodyText" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;">Pripoved sklene z dvanajstim poglavjem, v katerem posebno pozornost posveča nedvomno najbolj spornemu območju na kranjsko-hrvaški meji-Žumberku. Bralcu na tem mestu predstavi vso kompleksnost tega vprašanja, ki je burilo duhove vse od 16.stoletja do konca prve svetovne vojne.</div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoBodyText" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;">Delo, ki se bere kot burna polemika na temo slovensko-hrvaških razmerij in elementov v prelomnem obdobju kot je razvoj oblikovanja nacionalnih zavesti, različnih meja-jezikovnih, upravno-političnih, kulturnih, etničnih, kaže na različne koncepte in interpretacije tega vprašanja v različnih obdobjih. Ne gre se čuditi, da je delo, ki je povrhu še duhovito napisano, zaradi razgrete aktualne politike in same tematike vzbudilo precejšnje zanimanje slovenske javnosti. Knjigo Marka Zajca, ki odmeva tudi v medijih, toplo priporočam v branje vsem (tako stroki kot laikom), saj prinaša bolj jasen in celovit pogled na pretekla kot tudi aktualna vprašanja glede slovensko-hrvaške razmejitve.</div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoBodyText" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;"> </div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoBodyText" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;"> </div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoBodyText" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;"><br />
</div>Igor Zemljičhttp://www.blogger.com/profile/12702411494603316206noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-8015891785758473781.post-39368829196080731572011-04-15T11:30:00.000+02:002011-04-26T11:31:15.765+02:00Kregar Tone: Med Tatrami in Triglavom<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><b>Jurij Perovšek:</b></div><div class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><b>Kregar Tone: Med Tatrami in Triglavom : primerjave narodnega razvoja Slovencev in Slovakov in njihovi kulturno-politični stiki 1848–1938. </b>Zgodovinsko društvo Celje, Celje 2007, 352 strani, ilustrirano.</div><div class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><br />
</div><div class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><br />
</div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh_Y0QmDoc3rQPw6vJ5ZOKLTsP7moCFyZvKig82gI_CnqQMh7SgsiWZ2lhXH95cGcH3FlfOtWXfLMNgjeEavk8j-dEzSn5gnw_TCKG-ECDk177V0BRfmxcCm0e6N0d9FtcumaoSWA5mJTtB/s1600/Kregar.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh_Y0QmDoc3rQPw6vJ5ZOKLTsP7moCFyZvKig82gI_CnqQMh7SgsiWZ2lhXH95cGcH3FlfOtWXfLMNgjeEavk8j-dEzSn5gnw_TCKG-ECDk177V0BRfmxcCm0e6N0d9FtcumaoSWA5mJTtB/s1600/Kregar.jpg" /></a></div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify; text-indent: 35.4pt;">Dr. Tone Kregar, muzejski svetovalec v Muzeju novejše zgodovine Celje, se je v svojem dosedanjem raziskovalnem delu uveljavil kot opazen poznavalec upravnopolitičnega razvoja na Slovenskem od srede 19. stoletja do druge svetovne vojne ter dogajanja med drugo svetovno vojno na celjskem območju, vsestransko pa se je poglobil tudi v primerjalno razčlenitev slovenskega in slovaškega zgodovinskega razvoja od leta 1848 dalje. Slednje na poseben način izstopa iz njegovega raziskovalnega dela, saj se omenjena problematika navezuje na širši srednjeevropski prostor, v katerega je bil organsko vpet slovenski zgodovinski razvoj. Ker je v slovenskem zgodovinopisju še kako potrebnih celostnih primerjav narodnopolitičnega, idejnega, kulturnega in gospodarskega razvoja slovenskega in drugih srednjeevropskih narodov ali celo širše, zelo malo, je raziskovalna pozornost na tem področju še toliko bolj zaželena. S tega področja namreč obstoji le nekaj parcialnih oziroma krajših obravnav (k njim so pristopili dr. Boris Mlakar, dr. Božo Repe, dr. Peter Vodopivec), opozorimo pa lahko še na zbornika <i>Slovensko-italijanski odnosi 1880–1956</i> (Koper 2000) in <i>Slovensko-avstrijski odnosi v 20. stoletju = Slowenisch-österreichische Beziehungen im 20. Jahrhundert</i> (Ljubljana 2004) ter delo aktualne <i>Meddržavne Slovensko-hrvaške zgodovinske komisije</i>. Pa tudi omenjena zbornika in zgodovinska komisija imajo specifični značaj, saj se osredinjajo le na neposredno razvojno prepletanje sosednjih narodov in njihove dostikrat delikatne medsebojne odnose, in niso zastavljeni kot celostne primerjalne študije novejšega zgodovinskega razvoja Slovencev, Italijanov, Avstrijskih Nemcev in Hrvatov. Kregarjeva študija <i>Med Tatrami in Triglavom</i><b> </b>zato pomembno razpira dosedanjo spoznavno razsežnost slovenskega zgodovinopisja.</div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify;"> Izredno zanimivi primerjavi slovenskega in slovaškega razvoja v novejši zgodovini – konkretno v času med svetovnima vojnama – sta se doslej poleg dr. Toneta Kregarja posvetila še slovenska zgodovinarja dr. Jure Gašparič in dr. Bojan Godeša; prvi je obravnaval vprašanje ločitve Slovencev in Slovakov od Avstro-Ogrske monarhije leta 1918 in njihovo vključevanje v Kraljevino Slovencev, Hrvatov in Srbov (Kraljevina SHS) oziroma Češkoslovaško republiko (ČSR), drugi pa je primerjal narodnopolitični položaj Slovencev in Slovakov konec tridesetih let. Široko in zaokroženo primerjavo zgodovinskega razvoja Slovencev in Slovakov v celotnem obdobju med svetovnima vojnama oziroma v letih 1918–1938, dejansko pa vse od srede 19. stoletja do leta 1941, pa je v svoji študiji opravil dr. Tone Kregar. </div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify;"> <a name='more'></a> Avtor je študijo razdelil na štiri temeljne vsebinske sklope. Po <i>Predgovoru</i> (str. 5–7), v katerem opozori na potrebo po osvetljevanju novih vidikov »nacionalnega vprašanja in razvoja v srednjeevropskem prostoru 19. in 20. stoletja« (str. 6–7), v prvem vsebinskem sklopu <i>Slovenci in Slovaki v Habsburški monarhiji 1848–1918</i> (str. 9–92) predstavi zgodovinski razvoj Slovencev in Slovakov od leta 1848 do 1918. Uvodoma ugotavlja, da lahko med obema narodoma, čeprav sta živela v različnih polovicah monarhije (po uvedbi dualizma 1867 tudi formalno), »najdemo toliko sorodnosti ter podobnosti kot med redko katerima drugima narodoma srednjeevropskega prostora«. (str. 10) Oba naroda sta se na začetku narodnega preporoda soočila s svojim »nezgodovinskim« položajem, ki jima je močno otežil razvojno pot v moderna politična naroda in oblikovanje lastne narodne identitete. Delila sta si podoben narodnoemancipacijski napor (Slovenci nasproti avstrijskemu nemštvu, Slovaki nasproti Madžarom) in v njem utemeljena prizadevanja na političnem in kulturnem področju. Udaril ju je tudi isti množični in tragični fenomen – izseljevanje. Prav tako je bila pri obeh narodnih gibanjih na prelomu stoletja že vzpostavljena tradicionalna evropska delitev političnostrankarskega prostora na katoliški, liberalni in marksistični del (pri Slovencih že v devetdesetih letih 19. stoletja). Oba naroda sta tudi veljala za lojalna habsburški dinastiji in ta sloves »so tako Slovaki kot Slovenci (…) ohranili praktično vse do zadnjih let 1. svetovne vojne« (str. 54), ko sta ju jugoslovanska oziroma češkoslovaška ideja vodili v novi državi – Kraljevino SHS/Jugoslavijo oziroma (prvo) Češkoslovaško republiko. Seveda pa omenjene sorodnosti niso bile enoznačne in so se, kot avtor argumentirano opozarja, v posameznih segmentih opazno razločevale. Omeniti velja, da so se Slovenci in Slovaki v tem obdobju prek političnega in literarnega tiska tudi seznanjali drug o drugem, »čeprav o kakšnih tesnejših povezavah, ki bi zrasle na tem temelju, vse do razpada habsburške monarhije še ne moremo govoriti«. (str. 86) Skromni slovensko-slovaški stiki »so bili omejeni na kulturno področje oz. angažirane posameznike iz kulturno-političnih elit obeh narodov ter pogosto pretežno napitniško-manifestativnega značaja, medtem ko širše politične konotacije z redkimi izjemami niso premogli«. (str. 307) Na koncu prvega vsebinskega sklopa avtor opozori na eno od teh izjem, ki je imela »dolgoročne posledice v prvi polovici 20. stoletja«. Leta 1914 se je namreč slovaški katoliški duhovnik dr. Jozef Tiso, med obema svetovnima vojnama eden vodilnih slovaških avtonomističnih politikov, nato celo predsednik Slovaške republike, kot vojni kurat v Mariboru seznanil s slovenskimi duhovniki, med drugim tudi z dr. Antonom Korošcem. To srečanje je v marsičem spremenilo njegove poglede na politično dejavnost in usmerilo njegovo nadaljnjo pot, saj je bil tako navdušen nad političnim, gospodarskim in družbenim delovanjem svojih ideoloških somišljenikov na Slovenskem, da je sklenil njihova spoznanja in izkušnje prenesti in uveljaviti tudi na domačih tleh. Kot ugotavlja avtor »slovenskega vpliva (vsaj začetnega) na razvoj slovaškega klerikalizma zato ne gre zanemariti«. In sicer »zaradi dogajanja v naslednjih desetletjih, ki je potrdilo, da sta slovenski in slovaški politični katolicizem odtlej stopala po dokaj vzporedni in primerljivi poti, se napajala na skoraj identičnih ideoloških izhodiščih in v veliki meri vodila sorodno praktično politiko«. (str. 91, 92) </div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify;"> V drugem vsebinskem sklopu <i>Slovenci in Slovaki med avtonomijo in centralizmom 1918–1938 </i>(str. 93–159) avtor obravnava vprašanje vzporednic in različnosti slovenskega in slovaškega narodnopolitičnega razvoja v času med svetovnima vojnama. Njihovo razčlenitev je izpeljal na podlagi temeljnih značilnosti jugoslovanske in češkoslovaške države in položaja slovenskega oziroma slovaškega naroda v njiju. Avtor ugotavlja, da sta z zaustavitvijo raznarodovalnega pritiska, natančneje germanizacije v slovenskem in madžarizacije v slovaškem primeru, obe novi državni tvorbi sicer pomembno prispevali k slovenski oziroma slovaški narodni emancipaciji (na kulturnem, političnem in – zlasti pri Slovencih – gospodarskem področju), vendar pa jima ni uspelo rešiti slovenskega oziroma slovaškega narodnega položaja v skladu z avtonomističnimi narodnopolitičnimi pričakovanji in željami večinskega dela obeh narodov. Tako jugoslovanska kot tudi češkoslovaška država sta namreč bili zasnovani na načelu državnega centralizma in narodnega unitarizma (načela o narodni enotnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov oziroma Čehov in Slovakov), kar je pri obeh narodih porodilo močno narodnoavtonomistično gibanje, temelječe na zavesti o njuni narodni samobitnosti in zahtevi po njeni državnopravni uveljavitvi. Slovenski in slovaški avtonomizem sta tako kljub različni stopnji demokracije oziroma politične kulture obeh držav – prva Jugoslavija je bila »vse prej kot stabilna in demokratična država«, medtem ko je ČSR »predstavljala dokaj solidno in stabilno (liberalno) demokracijo« (str. 103, 150) – izhajala »iz povsem primerljivih temeljev« (str. 150) in bila »ena najpomembnejših sestavin (…) boja (…) političnih strank«. Te so se v osrednjem političnem problemu obeh držav – nacionalnem vprašanju – razdelile na enak način. Pri obeh narodih sta se oblikovala unitarnocentralistični in narodnoavtonomistični pol, ki sta bila »sestavljena iz političnih strank, katerih ideološka in svetovnonazorska usmeritev« je bila v glavnem »precej podobna«. Glavni zagovornik unitarnocentralistične države na Slovenskem je bil večinski del liberalnega tabora (ob njem so ga zagovarjali še socialisti), podobno pa so čehoslovakistični koncept (češkoslovaški narodni unitarizem) in državni unitarizem na Slovaškem zagovarjali agrarci (Republikanska stranka poljedelskega in malokmečkega ljudstva), ki jih je, »kljub določenim svetovnonazorskim, pa tudi praktično političnim razlikam in zadržkom, mogoče primerjati s slovenskimi liberalci«. Podobno kot na Slovenskem so tudi na Slovaškem unitarnocentralistični narodnodržavni koncept zagovarjali še socialisti, ki pa »v (češko)slovaškem političnem življenju igrajo neprimerno važnejšo vlogo od svojih slovenskih oz. jugoslovanskih tovarišev«. (str. 151)</div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify;"> Enake vzporednice kot pri obeh unitarnocentralističnih polih najdemo tudi pri slovenskih in slovaških avtonomistih. Najpomembnejši predstavnici tako slovenskega kot slovaškega avtonomizma sta bili poudarjeno katoliški stranki – Slovenska ljudska stranka in (Hlinkova) Slovaška ljudska stranka. Kot avtor ustrezno pojasni, »SLS in HSĽS sicer nista edini avtonomistični stranki, sta pa daleč in nesporno najmočnejši in najvplivnejši, saj za njima ves čas stoji relativna, v slovenskem primeru celo absolutna, večina Slovakov in Slovencev«. Obe se tudi »napajata na istem ideološkem izvoru političnega katolicizma, uživata podporo katoliške Cerkve, med njunimi najvidnejšimi člani pa so tudi katoliški duhovniki.« (str. 151) Omenimo naj, da so ob obeh katoliških strankah idejo narodne avtonomije podpirali tudi njuni ostri ideološki nasprotniki – komunisti. Pri tem so od srede dvajsetih let, ko sta Komunistična stranka Jugoslavije in Komunistična stranka Češkoslovaške opustili svoja prvotna unitarnocentralistična stališča, v ilegalo potisnjeni slovenski komunisti oblikovali dovršen federativni državnopravni program, medtem ko je legalna KSČS zastopala »neizrazito in spremenljivo koncepcijo slovaške avtonomije«. (str. 124) Na koncu drugega vsebinskega sklopa avtor opozori tudi na bistveno razliko v vprašanju slovenske oziroma slovaške avtonomije. HSĽS jo je v politični konstelaciji, povezani z znanim Münchenskim sporazumom oktobra 1938 dosegla, Slovencem oziroma SLS pa to v prvi Jugoslaviji ni uspelo. Vendar pa je imela slovaška avtonomija »precej slab priokus«. (str. 158) Botrovali so ji namreč Hitlerjevi politični interesi, ki so kasneje vplivali tudi na različen položaj Slovencev in Slovakov med drugo svetovno vojno. »Za razliko od Slovakov, ki so obdobje druge svetovne vojne (kakor pač že) prebrodili v lastni, skrajno desni, katoliško(klerikalno)-avtoritativni in (pro)fašistični državi, ki je bila kot nemški satelit seveda na strani sil osi, je Slovence doletela okupacija, ki je slovenstvo obsodila na uničenje v kulturnem in političnem, v veliki meri pa tudi fizičnem smislu.« (str. 159)</div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify;"> Po razčlenitvi slovenskega in slovaškega narodnega položaja in narodne politike med svetovnima vojnama avtor v tretjem vsebinskem sklopu <i>Slovaški politični tisk o Slovencih 1918–1941</i> (str. 160–212) predstavi pisanje slovaškega političnega in literarnega časopisja o Slovencih in razmerah v slovenskem prostoru v omenjenem obdobju. Podrobno razčleni pisanje najpomembnejših slovaških političnih dnevnikov (glasila slovaškega dela češkoslovaških agrarcev<i> Slovenský Denník</i>, glasila HSĽS <i>Slovák</i>, glasila slovaških socialistov <i>Robotnícke Noviny </i>in komunističnih glasil <i>Pravda</i> oziroma <i>Pravda Chudoby</i>) in tudi drugih glasil in revij<i> </i>o bistvenih vprašanjih slovenske politike in slovenskega naroda v letih 1918–1941. Značilno je, da so omenjena glasila oziroma politične opcije, ki so jih predstavljala, razmere v slovenskem in jugoslovanskem prostoru ocenjevali skladno s svojimi idejnimi, socialnimi in narodnopolitičnimi stališči, ki so jih zagovarjali v zvezi z notranjo politiko in razmerami v svoji državi. To se je videlo zlasti pri obravnavi slovenskega narodnega vprašanja, ko se je vodilna slovaška avtonomistična sila HSĽS poudarjeno postavila na stran SLS, najvidnejši predstavniki nasprotnega narodnopolitičnega koncepta, agrarci, pa so se postavili na stran slovenskih liberalnih unitarističnih političnih sil. In tudi sicer so bile »svetovnonazorske tirnice« (str. 184) oziroma strankarska idejnopolitična izhodišča v slovaški politiki odločilni za pozitivno ali negativno ocenjevanje položaja in politike posameznih slovenskih in jugoslovanskih političnih gibanj in strank. Drugače pa je bila iz slovaškega tiska in politike »razvidna velika simpatija do Slovencev in slovenske kulture, pri čemer se poudarjajo skupne značilnosti, kot so majhnost, podobna zgodovinska usoda in neprijazna preteklost, slovenska kulturna in znanstvena produkcija. Kulturno-umetniško ter društveno življenje so deležni velikega občudovanja, slovensko marljivost, vztrajnost in potrpežljivost pa slovaški pisci ponujajo Slovakom za vzor na različnih področjih.« (str. 308) Na tem mestu velja še opozoriti, da je v omenjenem duhu Slovence v posebnem članku, objavljenim v <i>Slovenskem narodu</i> na novega leta dan 1924, pozdravil tudi bratislavski župan dr. Ľudovit Okánik (<i>SN</i>, leto LVII, št. 1, 1. 1. 1924, dr. Ljudevit Okanik, župan mesta Bratislave: Slovaki in Slovenci). Poleg omenjenega sta bila v slovaški javnosti in tisku opazna tudi prizadeto spremljanje težkega položaja Slovencev v fašistični Italiji (Tržaški proces) in razumevanje za omejene razvojne možnosti slovenske narodne celote, razdeljene med štiri države. </div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify;"> Tako kot je na podlagi pisanja osrednjih časnikov in revij predstavil slovaški pogled na slovenske razmere med svetovnima vojnama, je avtor storil tudi v obratni smeri. To je izpeljal v četrtem vsebinskem sklopu <i>Slovenski pogledi na slovaško vprašanje 1918–1938 </i>(str. 218–305). Osredotočil se je na najmočnejša slovenska idejnopolitična tabora – katoliškega in liberalnega, saj se »po pričakovanju (…) Slovakom in slovaškemu vprašanju znotraj ČSR največ posvečata osrednja slovenska politična dnevnika v obdobju med obema vojnama, katoliški Slovenec in liberalno Jutro. (…) Ob njiju se Slovaki znajdejo, sicer v znatno manjši meri, tudi na straneh ostalega slovenskega političnega tiska (…) ter v člankih in razpravah nekaterih drugih slovenskih periodik, glasil in revij.« (str. 213) Temeljni poudarek v slovenski obravnavi slovaških razmer med svetovnima vojnama je bil seveda namenjen vprašanju slovaške avtonomije, na katero sta najmočnejša slovenska politična bloka – tako kot so se ravnali tudi na Slovaškem – gledala na podlagi stališč, ki sta jih zagovarjala v zvezi z narodno problematiko v svoji državi. SLS je podpirala avtonomistična prizadevanja HSĽS, liberalci pa so jih skladno s svojim unitarističnim konceptom obsojali. To so poudarili tudi ob vzpostavitvi slovaške avtonomije leta 1938, ki jo je SLS podprla, liberalna politika pa ne. Podobno je bilo tudi ob oblikovanju samostojne slovaške države marca 1939, le da jo je slovenski katoliški vrh sprejel bolj zadržano, »saj je v njegovem vrednotenju prevladala zaskrbljenost nad razpadom Češko-Slovaške, oz. strah pred podobnim jugoslovanskim scenarijem«. (str. 304) Glede drugih aktualnih vprašanj slovaške politike in češkoslovaške države pa velja ugotovitev, da so jih na Slovenskem, podobno kot je bilo tudi na Slovaškem, tolmačili skladno s svojimi svetovnonazorskimi in idejnopolitičnimi nazori. Opozoriti velja še na avtorjev vnovičen poudarek o visoki medsebojni naklonjenosti obeh narodov, saj ni bila naklonjenost Slovencev do Slovakov nič manjša, kot je bilo obratno. Pri tem je s svojimi prispevki v tisku izstopal vodilni slovenski slovakist 20. stoletja prof. Viktor Smolej, »ki je Slovencem za zgled ponujal zlasti slovaško energičnost, elan in – kot je naslovil tudi enega izmed svojih člankov – veselje do življenja«. (str. 308–309)</div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify; text-indent: 35.4pt;">Avtorjeva metodološka odločitev, da izvede primerjavo slovenskega in slovaškega razvoja v času med svetovnima vojnama tako, da odgovori na vprašanje, kako so pisali drug o drugem, je dala mnogo zanimivih podatkov in ugotovitev. Pregled pisanja slovenskih in slovaških časopisov in revij namreč pokaže, da so narodnopolitični položaj in razmere v drugi državi opazno spremljali tudi na način, ki je izražal »zrcaljenje razmer na tujem v lastno okolje, za lastne potrebe in v domačih politično-medijskih obračunih«. (str. 308) To je vsekakor pomembno dejstvo, ki dopolnjuje primerjavo razvoja Slovencev in Slovakov med svetovnima vojnama. Podobnega položaja obeh narodov so se torej na eni in drugi strani dobro zavedali in tudi poudarjeno opozarjali nanj. Zaradi vpetosti Slovencev in Slovakov v dvoje unitarističnih držav pa do trdnejšega kulturnega ali celo političnega mostu med obema narodoma ni prišlo. Kot avtor opozarja v sintetičnem <i>Zaključku</i> (str. 306–310), je »tudi v obdobju med obema vojnama (…) slovensko-slovaško sodelovanje ostalo v domeni različnih formalnih in neformalnih skupin, institucij, društev, gibanj in posameznikov s pretežno katoliškim svetovnonazorskim predznakom«. To ni presenetljivo, saj je »zaradi primerljivega odnosa do narodnega vprašanja (…) najaktivnejšo vlogo pri stikih in sodelovanju Slovencev in Slovakov odigral njun katoliški pol, ki je z odkrito podporo avtonomističnim težnjam poudarjal lastno narodno samobitnost, obenem pa pozdravljal in podpiral podobne in primerljive narodne, ideološke in religiozne usmeritve tudi drugje. Prav iz katoliških krogov obeh narodov ter njihovega medinstitucionalnega sodelovanja so izšli najpomembnejši poznavalci kulture drugega naroda, plodni prevajalci in nasploh uspešni zbliževalci slovenstva in slovaštva.« (str. 309) Navedena ugotovitev zaokroža avtorjevo študijo, ki je na kratko predstavljena še v slovaškem (str. 311–314), nemškem (str. 315–319) in angleškem (str. 320–324) jeziku. Študijo odlikuje bogata dokumentiranost. Njen znanstveni aparat obsega 1098 opomb, široko raziskovalno razsežnost pa kaže tudi seznam <i>Virov in literature </i>(str. 326–343). Posebna odlika študije je tudi slikovno gradivo, ki lepo spremlja njeno vsebino. </div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify;"> Študija dr. Toneta Kregarja <i>Med Tatrami in Triglavom</i> je za tisk prirejena doktorska disertacija, ki jo je avtor 7. novembra 2007 ubranil na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V svoji že uveljavljeni knjižni zbirki <i>Zgodovini.ce</i> jo je izdalo eno od najbolj vidnih slovenskih zgodovinskih društev – Zgodovinsko društvo Celje. Primerjava narodnega razvoja Slovencev in Slovakov in njihovih kulturno-političnih stikov v letih 1848–1938 je tako nov in v jasno razpoznavni raziskovalni energiji utemeljen prispevek, ki so ga <i>Zgodovini.ce</i> posredovale v slovenski zgodovinopisni prostor. Njegov glavni pomen je opazna poglobitev poznavanja zgodovinskega položaja slovenskega naroda v srednjeevropskem prostoru, prikazana skozi razvoj moderne slovenske in slovaške politične misli in novejše narodne zgodovine do druge svetovne vojne. </div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify; text-indent: 35.4pt;">Z gornjo ugotovitvijo bi lahko že končali naše poročilo, če nas le-ta ne bi navedla k misli, ki se tako rekoč tudi sama ponuja. Avtorjeva celostna primerjava slovenskega in slovaškega razvoja do druge svetovne vojne namreč v bralcu vzbudi zanimanje tudi za kasnejše obdobje, zaobjeto v vprašanju, kakšne so bile podobnosti in razlike v razvoju Slovencev in Slovakov med drugo svetovno vojno in po njej? Kdo in če bo na to vprašanje odgovoril, ne vemo, vsekakor pa je omenjena problematika upoštevanja vreden izziv. Nanj – in s tem zaključujemo poročilo – je opozoril tudi avtor, ki je v svoji pretehtani študiji med drugim zapisal: »Antifašistično, osvobodilno in revolucionarno gibanje obeh narodov, obnova ČSR in Jugoslavije ter njuna, dobra štiri desetletja trajajoča komunistična epizoda, ki se je ob koncu 20. stoletja iztekla v lastno državnost in suverenost, čemur je leta 2004 sledil še vstop obeh držav v Evropsko unijo, pa so že predmet druge zgodbe, ki glede primerjave Slovencev in Slovakov ni prav nič manj zanimiva.« (str. 159)</div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify;"> <i> </i><span style="font-size: 14pt; line-height: 150%;"> </span></div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify;"><span style="font-size: 14pt; line-height: 150%;"> </span></div>Igor Zemljičhttp://www.blogger.com/profile/12702411494603316206noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-8015891785758473781.post-51944002854488706252011-04-01T09:05:00.003+02:002011-04-01T13:04:49.322+02:00Še en razmislek o recenzijiMarjan F. Kranjc je na svoji spletni strani <a href="http://users.volja.net/marijankr/K09-malgaj.html#blogINZ">Vojaštvo =Military</a> objavil <a href="http://users.volja.net/marijankr/dok/blog-inz-odgovor-100810.pdf">pripombe</a> na našo <a href="http://knjiznicainz.blogspot.com/2010/08/kranjc-marijan-f-in-stampfl-janko.html">recenzijo </a>knjige Malgajevih spominov. Željko Oset je odgovor objavil leta 2010 v treji številki<a href="http://www.inz.si/prispevki.php"> Prispevkov za novejšo zgodovino</a>, kjer je bila njegova prva recenzija tudi objavljena, zdaj pa ga priobčujemo tudi na naši spletni strani.<br />
<br />
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;"></div><div class="MsoNormal" style="text-align: justify;"></div><div class="MsoNormal" style="text-align: justify;"></div><div class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: small; line-height: 150%;"> <b><span style="font-family: Verdana,sans-serif;">Željko Oset</span></b></span><span style="font-size: small;"><b><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; line-height: 150%;"> </span></b></span><br />
<div class="MsoNormal" style="font-family: Verdana,sans-serif; text-align: justify;"><span style="font-size: small;"><b><span style="line-height: 150%;">Razmislek o recenziji</span></b></span></div><div class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><br />
</div><div class="MsoNormal">»Bobu bob, popu pop«.[1] Ne, to ni krilatica časnika Večer oziroma priznanje za lucidne misli, temveč je Jagićev poziv Ramovšu k sodelovanju v razpravi o jezikovnih vprašanjih in ravni socialnega, ekonomskega, javnega in zasebnega bivanja. Razmislek je v svojem bistvu temeljna dolžnost vsakega, da sam pri sebi v dialogu s pričakovanji in analitično oceno razmer določi smernice nadaljevanja svoje poti. To je aktivno vodenje življenja, ki ob zadovoljevanju svojih potreb in občutku za samoomejevanje v razmerju do drugih poveča verjetnost občutka umirjenosti in sreče. V aktivnost nas kot posameznike sili spreminjajoč se model osnovnega gradnika družbe in vse bolj izobilje impulzov polno okolje. V takšnih razmerah se nam morajo kot čustveno občutljivim posameznikom porajati vprašanja o obstoju, trdnosti itd. V odvisnosti od usmerjenosti k cilju in premagovanju ovir pripravljamo vsakodnevne majhne spremembe, ki nam olajšujejo življenje. To lahko v evolucijskem žargonu označimo za adaptacijo na spremembe. Kljub preživetvenemu nastavku nas zgostitev spremembic iznenadi in sproži ireverzibilen proces dinamičnih sprememb. Nekaj podobnega se je meni zgodilo ob koncu poletja. Prisiljen sem bil k temeljitem premisleku o življenju. V tako čustveno intenzivnem obdobju sem opazil, da sta »Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju« in »Janko Štampfl, soavtor knjige in pranečak Franja Malgaja«,[2] na blogu Inštituta za novejšo zgodovino objavila del odgovora in pridala povezavo na celoten tekst odgovora na mojo recenzijo knjige »Franjo Malgaj: Vojni spomini 1914-1919«. Recenzija je bila objavljena v Prispevkih za novejšo zgodovino,[3] nato pa še na blogu[4] knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani.</div><div class="MsoNormal"><br />
</div><div class="MsoNormal">Sčasoma je dozorela odločitev, da oblikujem misli. Na začetku moram priznati, da sem bil presenečen nad odzivnostjo in predvsem odzivom na recenzijo. Predvsem zato, ker sem podal tehtne pripombe. Pisanje recenzije sem se lotil, ker sem po srcu lokalpatriot. Poleg tega sem nekaj let nazaj pričel šolanje na Osnovni šoli Franje Malgaja. Ko sem opazil knjigo Vojni spomini med novostmi, sem bil prav vesel in ponosen, da je izšla knjiga o markantni zgodovinski osebnosti iz naših krajev, ki je s svojimi dejanji vplivala na dinamične procese v prevratni dobi.</div><div class="MsoNormal"><br />
<a name='more'></a></div><div class="MsoNormal">Branje strokovne literature predstavlja vez s širnim svetom, zato sem pri tem opravilu nadvse skrben in kar se da kritičen. Dodatno sem se v veščini skrbnega branja tekstov izpopolnil ob branju in urejanju prispevkov, ki so izšli v znanstveni monografiji »Mesto in gospodarstvo: Mariborsko gospodarstvo v 20. stoletju«[5] ter pri sodelovanju pri urejanju zbranih del dr. Ervina Dolenca (»Med kulturo in politiko: Kulturnopolitična razhajanja v Sloveniji med svetovnima vojnama«[6]). Ob tem naj dodam misel dr. Ervina Dolenca, da je pisanje recenzentskih mnenj kolegialno opravilo.[7] Premalo poznam obrt pisanja ocen, da bi lahko verodostojno ocenjeval vzroke za takšno stanje. Ob tem je potrebno opozoriti na obdobje, ko še ni bilo metabibliografskih baz z večnivojskimi iskalnimi nizi, ki danes omogočajo raziskovalcem brskanje po knjižni zalogi tako za leseno pregrado, kakor tudi na drugem koncu vasi. V obdobju, ki ga lahko časovno zamejimo z razvojem sodobne znanosti oziroma porastom ustvarjalcev-raziskovalcev, so recenzije predstavljale skupaj s sestavljanjem bibliografij nujo, saj je bila pretočnost informacij omejena in ne povsem zanesljiva, zato so se z ocenjevanjem znanstveno-raziskovalnih izdelkov ukvarjali raziskovalci v vseh etapah svoje kariere. Vzroke za ponikanje želje za objavo recenzij lahko pripišemo tehnološki revoluciji, ki je omogočila bolj ekspeditivno iskanje izdelkov, in proizvodno-modni revoluciji, ki uspe izdelati toliko vrst čevljev, da nihče več ni povsem primeren sodnik.</div><div class="MsoNormal"><br />
</div><div class="MsoNormal">Bil sem v nemajhni zadregi, ko sem prebral odgovor na recenzijo, saj so mi glavi odzvanjale besede zaletavo, nestrokovno in neobjektivno. Zadrega je prešla v zmedenost, saj je bil poleg omenjen Sokratov zagovor. V meni je začela rasti slutnja, da tukaj ni vse povsem v redu. Sum je bil potrjen, ko je bilo razmišljanje o metodologiji (kot osnovnem postulatu znanstveno-raziskovalnega dela) oziroma intelektualni prtljagi označeno za »telečnjak«. Prav od srca pa sem se nasmejal, ko sta Marijan F. Kranjc in Janko Štampfl »predstojniku INZ, spoštovanem dr. Dam(i)[8]janu Guštinu, da mlademu raziskovalcu za to recenzijo, v kateri je eno tret(j)[9]ino prostora porabil samo za prelaganje 'intelektualne prtljage' oz. telečnjaka, mirne duše zapiše – cvek!«</div><div class="MsoNormal"><br />
</div><div class="MsoNormal">Zavedam se, da je delo z arhivskim gradivom zahtevno in zamudno, da raziskovanje terja veliko pozitivne energije in materialnih sredstev. Vendar druge poti za nova odkritja, seveda ob upoštevanju literature in ostalin pretekle dobe, ni. Arhivi so odraz preteklosti, arhivsko gradivo pa odraz pretekle upravno-politične razdelitve in družbene stratifikacije ter tudi konceptualnih rešitev arhivistov. Zato je potrebno pridobiti ustrezno usposobljenost, ki jo diplomirani zgodovinarji pridobijo s študijem in poslušanjem predavanj pri predmetih uvod v študij zgodovine, arhivistika, teorija zgodovine, muzeologija, uvod v metodologijo znanstveno raziskovalnega dela itd., ljubiteljski zgodovinarji pa s študijem literature in praktičnim delom v arhivu. Usposobljenost pride do izraza pri pisanju izdelkov, kakor tudi pri izdelavi naročila arhivskega gradiva. Naročilo je podobno kot vprašanje ali komentar, saj odraža raven (ne)znanja. Danes, ko je svet tako dobro omrežen, je možno naročilo oddati v obliki elektronskega sporočila; seveda pa je zaželeno, da naročnik predhodno preštudira arhivska pomagala.</div><div class="MsoNormal"><br />
</div><div class="MsoNormal">Marjan F. Kranjc mi v odgovoru[10] očita, da ne poznam dovolj dobro del znanstvenega svetnika dr. Jurija Perovška o Državi SHS (Slovencev, Hrvatov in Srbov[11]). Zato naj navedem tri citate iz katerih je razvidno Kranjčevo razumevanje Države SHS. Na strani 40 je v opombi 24 zapisano: »Že dejstvo, da je bila po razpadu Avstro-Ogrske ustanovljena Država Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Na strani 75 je v opombi 71 zapisano: »Država SHS je podpisala krivično mirovno pogodbo 12. novembra 1920 v Rapallu«. Na strani 201 v opombi 171: »Vlada Države SHS oziroma Kraljevine SHS v Zagrebu je 1. decembra 1918 povišala večino slovenskih častnikov avstro-ogrske vojske v višje čine«. Omenjene tri trditve so napačne. Kot sem že v recenziji opozoril, je potrebno posvetiti dolžno pozornost uporabi nazivov za državno tvorbo. Marjan F. Kranjc je kot argument v odgovoru zapisal ugotovitev, da je v kazalu Slovenske novejše zgodovine zavedeno poglavje »Slovenska samostojnost v Državi SHS«. Očitno pa je spregledal poglavje Vojska Kraljevine SHS.[12] Nadvse pomenljiv je tudi začetek poglavja »Prve težave v novi državi«: »Po oblikovanju Kraljevine SHS se slovenska samostojnost, dosežena v Državi SHS, ni ohranila. Zagotovilo srbskega prestolonaslednika Aleksandra Karađorđevića, ki ga je dal ob jugoslovanski združitvi 1. decembra 1918 v Beogradu, ni bilo uresničeno«.[13]</div><div class="MsoNormal"><br />
</div><div class="MsoNormal">Sokratov zagovor ni potreben, saj v znanosti veljajo argumenti. Sklicevanje na avtoriteto je v teoriji trdnosti argumentov označeno za zmoto ad baculum.[14] Zagovor ni potreben, saj živimo v svobodni, demokratični družbi. V tako svobodno urejeni družbi inkvizicija ni mogoča. Po mojih informacijah majevtična metoda kot sredstvo vzgojnega delovanja v znanstveni sferi na začetku novega tisočletja na sončni strani Alp nima domovinske in pravne pravice. Zagotovo pa velja upoštevati Sokratovo predpostavko o tem, da »vem, da nič ne vem«, saj na ta način pridobimo tla pod nogami in tudi krila, s katerimi lahko zajadramo v širni domači svet. S tem, ko krepimo vedoželjnost, krepimo sebe kot posameznike in s tem širimo meje sveta skupnega.</div><div class="MsoNormal"><br />
</div><div class="MsoNormal">Nadvse skrbno sem pregledal svojo pogodbo o zaposlitvi, pogodbo o financiranju podiplomskega raziskovalnega usposabljanja s strani Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, interne pravilnike in akte Inštituta za novejšo zgodovino ter spletno stan ARRS. Poleg tega sem opravil vrsto razgovorov o načelnem statusu mladega raziskovalca v raziskovalni skupnosti. Ugotovil sem, da so mladi raziskovalci enakopraven del znanstveno raziskovalne sfere. Njihova verodostojnost je odvisna od njihovega dela, dejanj in splošnega vtisa. Omenjeno pa velja tudi za znanstveno-raziskovalne delavce z višjimi akademskimi nazivi. Razlika med mladimi raziskovalci in ostalimi raziskovalci je torej v stopnji izpostavljenosti oziroma boju za pozicije in sredstva.</div><div class="MsoNormal"><br />
</div><div class="MsoNormal">Dodal bi še, da v delu primanjkuje navajanja znanstveno raziskovalnih dosežkov že uveljavljenih kolegov. Nadvse zanimiv je pristop, da so v sprotnih opombah navedeni sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo, ki jih je uredil in objavil Peter Ribnikar. Na seznamu virov in literature pa je navedeno »Arhiv Slovenije, Sejni zapisnik Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo 1918-1921«.</div><div class="MsoNormal"><br />
</div><div class="MsoNormal">Za zaključek naj omenim, da gotice ni mogoče prevesti, saj je gotica pisava in ne jezik. Pri transkripciji iz gotice v latinico je potrebno ohraniti znakovno vrednost. V primeru, da v dokumentu napisanem v gotici piše »Franz«, mora biti tudi v transkribirani verziji biti Franz.</div><div class="MsoNormal"><br />
</div><div class="MsoNormal"></div><div class="MsoNormal">V Ljubljani, na dan, ko je Franjo Malgaj iz Hruševca[15] leta 1918 prevzel nadzor nad Velikovcem</div><div class="MsoNormal"><br />
</div><div class="MsoNormal"> </div><div class="MsoNormal"><br />
</div><div class="MsoNormal">[1] S tem besedami je Vatroslav Jagić želel prepričati Frana Ramovša, da naj se aktivno vključi v vse bolj razgreto razpravo v Kraljevini SHS o stopnji, smernicah in obsegu kulturnega in jezikovnega ujedinjenja. Ana Koblar Horetzky: Korespondenca Frana Ramovša: 1: Izpisi pisem dopisnikov. Ljubljana 1985, str. 47.</div><div class="MsoNormal"><br />
</div><div class="MsoNormal">[2] Podpis pod odgovorom na recenzijo.</div><div class="MsoNormal"><br />
</div><div class="MsoNormal">[3] Uredniku Prispevkov dr. Zdenku Čepiču sem recenzijo oddal 17. julija 2009. Objavljena je bila v drugi številki Prispevkov na straneh 243-245.</div><div class="MsoNormal"><br />
</div><div class="MsoNormal">[4] Recenzijo sem 19. avgusta 2010 poslal bibliotekarju Igorju Zemljiču, skrbniku in uredniku bloga.</div><div class="MsoNormal"><br />
</div><div class="MsoNormal">[5] Željko Oset, Barbara Berberih Slana in Žarko Lazarević (ur.): Mesto in gospodarstvo: Mariborsko gospodarstvo v 20. stoletju. Ljubljana-Maribor 2010.</div><div class="MsoNormal"><br />
</div><div class="MsoNormal">[6] Ervin Dolenc: Med kulturo in politiko: Kulturnopolitična razhajanja v Sloveniji med svetovnima vojnama. Ljubljana 2010.</div><div class="MsoNormal"><br />
</div><div class="MsoNormal">[7] Prav tam, str. 16-17.</div><div class="MsoNormal"><br />
</div><div class="MsoNormal">[8] Opomba Željka Oseta.</div><div class="MsoNormal"><br />
</div><div class="MsoNormal">[9] Opomba Željka Oseta.</div><div class="MsoNormal"><br />
</div><div class="MsoNormal">[10] Torej, mladi recenzent si tudi umišlja, da nekaj pozna, dejansko pa javno kaže samo svoje neznanje.</div><div class="MsoNormal"><br />
</div><div class="MsoNormal">[11] Ob tem naj opozorim na prvo objavo v uradnem listu Narodne vlade SHS v Ljubljani. »Državljani! Predsedništvo Narodnega veča v Zagrebu kot vrhovna oblast države Slovencev, Hrvatov in Srbov je na predlog Narodnega sveta v Ljubljani za Slovenijo imenovalo to-le vlado«. SiStory: Viri: Tiskani: Uradni listi, http://www.sistory.si/uradni-listi.html, pridobljeno 25. novembra 2010.</div><div class="MsoNormal"><br />
</div><div class="MsoNormal">[12] Zdenko Čepič (ur. et al.). Slovenska novejša zgodovina: Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije:1848-1992. Ljubljana 2005, str. 8-9.</div><div class="MsoNormal"><br />
</div><div class="MsoNormal">[13] Jurij Perovšek: Uvajanje centralizma. V: Zdenko Čepič (ur. et al). Slovenska novejša zgodovina: Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije:1848-1992. Ljubljana 2005, str. 211.</div><div class="MsoNormal"><br />
</div><div class="MsoNormal">[14] Danilo Šuster: Moč argumenta: logika in kritično razmišljanje: Logika in kritično razmišljanje. Maribor 1998, str. 197-198.</div><div class="MsoNormal"><br />
</div><div class="MsoNormal">[15] V knjigi je uporabljen toponim Hrušovec, kar je verjetno posledica tiskarskega škrata.</div></div>Igor Zemljičhttp://www.blogger.com/profile/12702411494603316206noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-8015891785758473781.post-30824540987006290052011-03-15T13:48:00.006+01:002011-08-30T08:33:43.710+02:00Andrej Studen: Pijane zverine!<div style="font-family: inherit; text-align: justify;"></div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; line-height: normal; text-align: justify;"><span style="font-size: small;">Borut Batagelj: <b><br />
</b></span></div><div></div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; line-height: normal; text-align: justify;"><span style="font-size: small;"><b>Andrej Studen: Pijane zverine: o moralni in patološki zgodovini alkoholizma na Slovenskem v dobi meščanstva. Celje : Zgodovinsko društvo, 2009. 180 strani. (zgodovini.ce ; 9)</b></span></div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; line-height: normal; text-align: justify;"><span style="font-size: small;"><span style="font-size: x-small;"><i>(recenzija je bila objavljena v <a href="http://www.zdc.si/slo/revija/revija.html%20">Zgodovini za vse</a> 2010, št. 2, str. 125-127)</i></span><b><br />
</b></span></div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; line-height: normal; text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;"></div><div class="separator" style="clear: both; font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; text-align: justify;"><span style="font-size: small;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi6oU5TWxlrCA8jguQyXrG3bQPM15ZpGyhKW6PKce864uDwKIFB94tXX7xOjCFawe7vIk8gEtQxGiO0s46rnHafAKDU_0QV6I7MT_KpfkuI3Rcr4IaKDHkVVZ7kaQ2IMYEiRukVK3wD3npZ/s1600/pijane_zverine.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi6oU5TWxlrCA8jguQyXrG3bQPM15ZpGyhKW6PKce864uDwKIFB94tXX7xOjCFawe7vIk8gEtQxGiO0s46rnHafAKDU_0QV6I7MT_KpfkuI3Rcr4IaKDHkVVZ7kaQ2IMYEiRukVK3wD3npZ/s320/pijane_zverine.jpg" width="233" /></a></span></div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; line-height: normal; text-align: justify;"><span style="font-size: small;">Martinovo je, ko se spravljam, da napišem tale zapis. V Sloveniji, posebej v rajonih, kjer se tradicionalno prideluje vinska kapljica, se težko ubeži priložnosti, da na ta dan ne bi nazdravili s kapljico rujnega. Martinovo je pač praznik, poseben praznik, in če kdaj, prav na praznik Slovenci radi trkajo s kozarci. Resnici na ljubo, nekateri k temu početju ne rabijo za izgovor praznika, ampak lahko nazdravljajo s polnimi kozarci tudi z bolj praznimi izgovori. Izgovorov za pitje Slovencem res nikoli ni zmanjkalo. Kot prepeva domači roker, se ga pije na žalost, na srečo, na krst in za svečo, pije se ga zato, da dan prej mine, na laž in na spomine. Toda, Martinovo gor ali dol, vzrok ta ali oni, odločil sem se, da tokrat praznik počastim povsem drugače, ne tako, da pogledam v kozarec, ampak v knjigo, v prav posebno knjigo – knjigo o alkoholu.</span></div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; line-height: normal; text-align: justify;"><span style="font-size: small;">Zadnji čas je namreč že, da se ognemo znanega reka bose kovačeve kobile in se v domači reviji lotimo vsaj krajšega poročila o zelo domači knjižni uspešnici. Znanstvena monografija doc. dr. Andreja Studna, <i>Pijane zverine: k moralni in patološki zgodovini alkoholizma na Slovenskem v dobi meščanstva</i>, je namreč v založništvu celjskega zgodovinskega društva izšla kot deveta edicija v zbirki <i>zgodovini.ce</i>. Ker gre zagotovo za knjigo, ki je ena izmed zadnje čase najbolj odmevnih izdaj slovenskega izvirnega zgodovinopisja, bi bilo pravzaprav že kar čudno, da bi knjigo spregledali v reviji, ki se lahko razglasi vsaj za »botrčka« omenjene knjižne zbirke.</span></div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; line-height: normal; text-align: justify;"><span style="font-size: small;">Avtorja monografije bralci <i>Zgodovine za vse</i> zelo dobro poznajo, povečini pa, verjamem, tudi že njegovo zadnjo monografijo. <i>Pijane zverine</i> so bile namreč v minulih mesecih deležne prav nadpovprečne pozornosti, zato bi kot predstavitev dela – poleg seveda napotila na knjigo samo(!) – rad v opombah pod črto navedel vsaj nekaj povezav do teh obravnav, kakor sem jih le uspel sproti zasledovati. Priporočam. Objavljenih je bilo že kar nekaj ocen, tako v razširjenih dnevnih in tedenskih izdajah,<span class="MsoFootnoteReference"><span class="MsoFootnoteReference"><span style="line-height: 115%;">[1]</span></span></span> kot tudi v bolj specializirani zgodovinski periodiki,<span class="MsoFootnoteReference"><span class="MsoFootnoteReference"><span style="line-height: 115%;">[2]</span></span></span> knjigi je bila posvečena posebna oddaja na nacionalni televiziji,<span class="MsoFootnoteReference"><span class="MsoFootnoteReference"><span style="line-height: 115%;">[3]</span></span></span> bila je povod vsaj eni radijski oddaji,<span class="MsoFootnoteReference"><span class="MsoFootnoteReference"><span style="line-height: 115%;">[4]</span></span></span> avtor pa je v neposredni povezavi z izdajo knjige dal tudi nekaj daljših intervjujev za priloge slovenskih časopisov.<span class="MsoFootnoteReference"><span class="MsoFootnoteReference"><span style="line-height: 115%;">[5]</span></span></span> Brez dvoma, knjiga je bila opažena. Deležna je bila pozornosti kot le redke publikacije, ki v manjših nakladah prihajajo iz zakladnic finančno podhranjenih in predvsem na entuziazmu posameznikov delujočih založb.</span><br />
<a name='more'></a></div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; line-height: normal; text-align: justify;"><span style="font-size: small;">Knjiga pa je dosegla prav poseben poklon tudi znotraj same slovenske zgodovinopisne srenje. Avtor je prav na to lahko še kako ponosen. To naj ga še bolj prepriča tudi v to, da ni obroben zgodovinar, čeprav marsikdo kdaj površno oceni, da se ukvarja z (ob)robnimi temami. Res je, da Studen pravzaprav nikoli ni povsem sledil glavnim tokovom slovenskega institucionaliziranega zgodovinopisja, prej bi rekli celo, da je nakazal kakšen trend, a v letošnji zgodnji jeseni je vseeno prišlo do simbolnega dogodka, ko je <i>Zveza zgodovinskih društev Slovenije </i>avtorju za njegove <i>Pijane zverine</i> podelila nagrado <i>Klio</i>. Eminentna nagrada je sploh ena redkih priložnosti odlikovanja dela zgodovinark in zgodovinarjev pri nas in se podeljuje bienalno za najboljši dosežek slovenskega zgodovinopisja za minuli dve leti.</span></div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; line-height: normal; text-align: justify;"><span style="font-size: small;">Studen se je s <i>Pijanimi zverinami</i> spet dokazal kot oseba, ki ima nos za zgodovino. Nos za izbiro tem v zgodovini, a tudi nos za podajanje in interpretiranje zgodovine. Knjiga je zvesta njegovemu izvirnemu, zelo pripovednemu načinu pisanja zgodovine ter zato zelo berljiva. Dober argument potencialnemu bralcu, da poseže po njej pa je lahko tudi ta, da ni preveč obsežna. Zakaj le, ko pa slovenska zgodovina premore toliko sočnih in doživetih zgodbic, ki so z alkoholom tesno povezane? Marsikdo bi si želel še več takšnih prigod in – bodimo iskreni – zgodbe bi se tudi lepo vklopile v kontekst hudomušnega, kratkočasnega in pronicljivega podajanja zgodovine. Toda, tako ocenjujem sam avtorjevo odločitev, bi knjiga z nakladanjem teh pijanskih štorij zrasla v špehovko, ki bi ne bila več tako obvladljiva, predvsem pa bi izgubila izvirnost v svoji sporočilnosti. Avtor sicer rad podlega količini podajanja raznih pijanskih ekscesov, a hkrati sproti še bolj sledi težnji, da se ne ukvarja toliko z alkoholizmom samim, kot ga bolj zanimajo njegove posledice. Prav v tem vidim kvaliteto podajanja njegove kulturne zgodovine alkoholizma na Slovenskem. </span></div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; line-height: normal; text-align: justify;"><span style="font-size: small;">V ospredje njegove knjige zato pred junaki pijančki silijo tisti, ki so se proti alkoholizmu borili. Tradicija pitja in že kar pregovorna opitost slovenske duše je v meščanski družbi 19. stoletja namreč rodila tudi novo tradicijo boja proti alkoholizmu kot najhujši kugi in zalegi slovenske družbe. Protialkoholni boj namreč šele dobro postavlja zrcalo alkoholu in njegovim novim učinkom v meščanski družbi. Alkohol se tako s perspektive njegovih kasnejših učinkov v starorežimski družbi sploh ne zdi nevaren. Nasprotno. Poprej je alkohol predstavljal bolj ritualno drogo, bil na eni strani del religije, na drugi pa pomemben del posvetnega vsakdanjika, ki človeka razveseljuje. Alkohol je predstavljal predvsem del potrebne zabave, hkrati pa deloval in se razpoznaval tudi veliko več kot le to, bil je poživilo, hrana in zdravilo. Vtis je skoraj takšen, da alkohol staro družbo prej integrira, kot bi jo razdvajal. Vse to pa za 19. stoletje ne velja več.</span></div><div style="text-align: justify;"></div><div style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; text-align: justify;"><span style="font-size: small;">V 19. stoletju se je namreč zaradi tehnološkega razvoja in industrije ter zaradi množične proizvodnje cenejših in bolj dostopnih pijač zelo razširilo pitje žganja. Situacija je močno začela skrbeti zdravnike, kot je bil v Ljubljani Vilijem Lipič. S študijo o alkoholizmu <i>Osnovne značilnosti dipsobiostatike</i> iz leta 1834 je Lipič postavil pionirske temelje argumentiranemu protialkoholnemu gibanju in vplival na njegovo delovanje tudi daleč preko meja kranjske prestolnice.</span></div><div style="text-align: justify;"></div><div style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; text-align: justify;"><span style="font-size: small;">Štafetno palico protialkoholnega gibanja so kasneje prevzeli in vodili predvsem katoliški moralisti. Pot jim je med njimi pokazal vsem znani Anton Martin Slomšek, katerega je stanje med svojimi ovčicami na terenu gotovo docela prepričalo v to, da se je bil prvi prisiljen lotiti prevajanja tujih protialkoholnih besedil. Prav iz podobe lika in dela Slomška – po drugi strani še kako izstopajočega častilca vinske kapljice – lahko opazimo izrazito uperjeno ost protialkoholne agitacije predvsem proti žganjepitju. Pereč problem žganic je bil, da so bile čisto vsem vedno bolj dostopne, bodisi poceni industrijsko proizvedene bodisi zastonjski domači zvarki. Na kmetih so bili ljudje vedno bolj pod gasom in jasno je, da so dežurnim skrbnikom morale stvari uhajale iz rok. V 80. letih 19. stoletja se je po štajerskem podeželju menda zelo razpaslo pitje »fuzla«, ki nam zlahka razloži etimologijo ljudskega besednega zaklada, saj pitje »fuzla« ni pripeljalo le do nezaželenih ravsov in kavsov, ampak se je marsikateremu podeželanu od te močne pijače kar »sfuzlalo«.</span></div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; line-height: normal; text-align: justify;"><span style="font-size: small;">Prav to od alkohola povzročeno poneumljanje pa nas v končni fazi te ocene lahko pripelje blizu k še enemu zanimivemu in ključnemu diskurzu, ki ga je v pojav obravnave alkoholizma pri nas z aktualno knjigo vpeljal Studen. Ob zavedanju le tega šele lahko razpoznamo tudi vso širino, ki nam jo avtor sugerira s kratkim in pomenljivim naslovom. Studen namreč v obravnave alkoholizma zelo izstopajoče vnese razmišljanja prav v tistem času razvijajoče znanosti – predvsem psihiatrije. Že od 90-tih let 19. stoletja sta namreč alkoholizem v okvirih psihiatrije pri nas obravnavala Fran Gostl in Ivan Robida. Pod vplivom biološke psihiatrije in Morelove teorije o progresivni degeneraciji so bili pijanci razpoznani kot grožnja civilizaciji. Alkohol je po njihovem prepričanju iz običajnega človeka ustvarjal izrojeno zverino, ki je zelo nevarna. Zastrašujoče nevarna posebej zato, ker s popivanjem ne škodi le sebi in svojim bližnjim, ampak kar celi skupnosti. Po eni strani torej pijane zverine povzročajo degenerirano skupnost, po drugi pa so pravzaprav že rezultat le-te. Alkoholizem naj bi se prenašal iz roda v rod, kar naj bi posledično vodilo v dokončen propad narodne skupnosti. Ideje o pokvarjenem dednem materialu naroda je kasneje tudi pri nas prevzela evgenika, ki je z razpravami Boža Škerlja v 30-tih letih 20. stoletja zelo nazorno nakazala poti zdravljenja naroda, a se v praksi ni učinkovito udejanjala.</span></div><div style="text-align: justify;"></div><div class="MsoNormal" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; line-height: normal; text-align: justify;"><span style="font-size: small;"><i>Pijane zverine</i> so knjiga, ki nam z obravnavo zgodovine alkoholizma potrdi to, kar sami danes pravzaprav že vemo, če se le malo ozremo okrog sebe. Slovenci smo srke, to je naša radost, a hkrati tudi naš hud problem. Marsikdo med nami se je bil (ali pa se še bo) s tem problemom prisiljen celo zelo resno soočiti. Kar nam <i>Pijane zverine</i> odkrivajo novega je gotovo to, da pričnemo razpoznavati tako problem kot tudi obravnavo problema alkoholizma s predzgodovino. Knjiga danes zagotovo ne bo rešila problema alkoholizma nikogar, prej bo koga, ki bi to pričakoval, celo razžalostila, saj je Studen prej kot knjigo o alkoholizmu napisal knjigo o neuspešnem boju proti alkoholizmu na Slovenskem. S to knjigo bo marsikomu jasno, da so se zdravniki, duhovniki in tudi psihiatri s tem problemom pričeli soočati že dolgo pred Janezom Rugljem. <i>Pijane zverine</i> se več kot očitno igrajo tudi z našo narodno podzavestjo, ki nas žre in sugerira, da ga Slovenci pač radi dajemo na zob. Alkohol se nam v kolektivni identiteti kaže celo kot eden ključnih konstitutivnih elementov, naj gre za metode političnega »mokrega« prepričevanja, za našo himno ali svet naših duhovnih očetov literatov, med katerimi je eden cvetov, Ivan Cankar, ugotavljal, da ga pije zgolj zato, ker je Slovenec. Kaj je narobe z nami, je sploh kaj narobe? Je kaj narobe z mano, da prav danes, na Martinovo ne nazdravljam? Knjiga je dobra in priporočljiva za branje prav vsakomur, saj nam ne ponuja le odgovorov, ampak nam, kakor komu, mimogrede kdaj postavi tudi kakšno vprašanje.</span></div><div style="text-align: justify;"></div><div style="font-family: inherit; text-align: justify;"><br />
<span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; font-size: small;"></span> <br />
<hr size="1" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif; margin-left: 0px; margin-right: 0px;" width="33%" /><div id="ftn1" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><div class="MsoNormal" style="line-height: normal;"><span style="font-size: small;"><a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftnref1" name="_ftn1" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><i><span class="MsoFootnoteReference"><b><span style="line-height: 115%;">[1]</span></b></span></i></span></a><i> Dragica Čeč: Vino je eleksir življenja, žganje satanovo seme : knjiga o alkoholizmu na Slovenskem v dobi meščanstva. V: Delo, 7. 4. 2010, str. 18;</i></span></div><div class="MsoNormal" style="line-height: normal;"><span style="font-size: small;"><i>Bernard Nežmah: Andrej Studen: Pijane zverine. V: Mladina, 16. 4. 2010. Dostopno tudi na: <a href="http://www.mladina.si/tednik/201015/andrej_studen_pijane_zverine">http://www.mladina.si/tednik/201015/andrej_studen_pijane_zverine</a> .</i></span></div></div><div id="ftn2" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><div class="MsoNormal" style="line-height: normal;"><span style="font-size: small;"><a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftnref2" name="_ftn2" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><i><span class="MsoFootnoteReference"><b><span style="line-height: 115%;">[2]</span></b></span></i></span></a><i> Željko Oset: Andrej Studen, Pijane zverine : o moralni in patološki zgodovini alkoholizma na Slovenskem v dobi meščanstva...(Zgodovini.ce,9). V: Prispevki za novejšo zgodovino, let. 50 (2010, št. 1), str. 205-206;</i></span></div><div class="MsoNormal" style="line-height: normal;"><span style="font-size: small;"><i> Iztok Ilich: Andrej Studen, Pijane zverine. O moralni in patološki zgodovini alkoholizma na Slovenskem v dobi meščanstva. Zgodovinsko društvo Celje, zbirka Zgodovinice, Celje 2009, 180 strani. V: Arhivi, let. 33 (2010), št. 1, str. 200-202. </i></span></div></div><div id="ftn3" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><div class="MsoFootnoteText" style="line-height: normal;"><span style="font-size: small;"><a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftnref3" name="_ftn3" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><i><span class="MsoFootnoteReference"><b><span style="line-height: 115%;">[3]</span></b></span></i></span></a><i> Oddaja na TV Slovenija, Knjiga mene briga, 24. 5. 2010. Objava na dostopna na: <a href="http://tvslo.si/predvajaj/#ava2.70543226">http://tvslo.si/predvajaj/#ava2.70543226</a>;; .</i></span></div></div><div id="ftn4" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><div class="MsoFootnoteText" style="line-height: normal;"><span style="font-size: small;"><a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftnref4" name="_ftn4" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><i><span class="MsoFootnoteReference"><b><span style="line-height: 115%;">[4]</span></b></span></i></span></a><i> Oddaja na Radiu Slovenija , Prvi program: Slovenci in alkohol v politiki na prelomu 19. v 20. stoletje. Dostopno na: <a href="http://tvslo.si/predvajaj/slovenci-in-alkohol-v-politiki-na-prelomu-19-v-20-stoletje/ava2.52542882/">http://tvslo.si/predvajaj/slovenci-in-alkohol-v-politiki-na-prelomu-19-v-20-stoletje/ava2.52542882/</a> .</i></span></div></div><div id="ftn5"><div class="MsoNormal" style="font-family: Verdana,sans-serif; line-height: normal;"><span style="font-size: small;"><a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftnref5" name="_ftn5" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><i><span class="MsoFootnoteReference"><b><span style="line-height: 115%;">[5]</span></b></span></i></span></a><i><span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"> Maja Čepin Čander: Žganje se je iz vode življenja prelevilo v vodo smrti. (Intervju, dr. Andrej Studen, zgodovinar) V: Dnevnik, Dnevnikov objektiv, 29. 5. 2010. Dostopno na: </span><a href="http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/1042362972" style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;">http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/objektiv/1042362972</a> .</i></span></div><div class="MsoFootnoteText" style="line-height: normal;"><br />
</div></div></div>Igor Zemljičhttp://www.blogger.com/profile/12702411494603316206noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-8015891785758473781.post-76032020585519687502011-03-08T11:46:00.001+01:002011-03-08T11:58:11.670+01:00Prvi seznam novosti v letu 2011<div style="text-align: center;"><span style="font-size: large;"><b>Seznam novosti knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino</b></span></div><div style="text-align: center;"><b><span style="font-size: small;">januar-februar 2011</span></b></div><a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="1"><b>1. </b></a><b>BADOVINAC, Tatjana</b> <br />
Celjani so jih poznali / [avtorji besedil Tatjana Badovinac, Janko Germadnik, Branko Goropevšek ; fotografije Gabrijela Kovačič, Tomaž Lauko]. - Celje : Pokrajinski muzej, 2010 ([Trnovlje] : Dikplast). - 28 str. : ilustr. ; 28 cm <br />
<br />
Avtorji navedeni v kolofonu. - 150 izv. <br />
ISBN 978-961-6411-18-9 <br />
<br />
K II 2089 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=252557568" target="_blank">252557568</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="2"><b>2. </b></a><b>BAJAGIĆ, Dušan</b> <br />
Upravljanje Ministarstvom prosvete Kraljevine SHS / Dušan R. Bajagić. - Beograd : Institut za noviju istoriju Srbije, 2009 (Beograd : Beoknjiga). - 539 str. ; 24 cm : ilustr. - (Biblioteka Studije i monografije / Institut za noviju istoriju Srbije = Institute for Recent History of Serbia ; knj. br. 52) <br />
<br />
Tiraž 300. - Dušan Ratimira Bajagić: str. [541]. - Opombe z bibliografijo. - Rezjume: Upravlenie Ministerstvom prosvešćenija Korolevstva SHS; Summary: Management of the Ministry of Education of the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes. - Bibliografija: str. 501-533. <br />
ISBN 978-86-7005-075-4 (broš.) <br />
<br />
K 18899 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=172351756" target="_blank">172351756</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="3"><b>3. </b></a><b>BATAGELJ, Borut, 10.7.1976-</b> <br />
Zima : od strahu k veselju / Borut Batagelj. - Celje : Zgodovinski arhiv, 2010 ([Žabnica] : Prografika). - 39 str. : ilustr. ; 32 cm <br />
<br />
300 izv. <br />
ISBN 978-961-6448-24-6 <br />
<br />
K II 2081 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=253849088" target="_blank">253849088</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="4"><b>4. </b></a><b>BERTHON, Simon</b> <br />
Warlords : an extraordinary re-creation of World War II through the eyes and minds of Hitler, Churchill, Roosevelt, and Stalin / Simon Berthon and Joanna Potts. - 1st Da Capo Press pbk. ed. - New York : Da Capo, 2007. - 358 str. : ilustr. ; 22 cm <br />
<br />
Bibliografija: str. 337-342. - Kazalo <br />
ISBN 0-306-81538-9 ISBN 978-0-306-81538-6 <br />
<br />
K 18900 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2857588" target="_blank">2857588</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="5"><b>5. </b></a><b>BIBÓ, István, 1911-1979</b> <br />
Beda malih istočnoevropskih država / Ištvan Bibo ; preveo s mađarskog Arpad Vicko. - Sremski Karlovci ; Novi Sad : Izdavačka knjižarnica Zorana Stojanovića, 1996 (Novi Sad : Budućnost). - 119 str. ; 20 cm. - (Biblioteka Istok-istok) <br />
<br />
Prevod dela: A kelet-európai kissállamok nyomorúsága / Bibó István. - O srednje-istočno-evropskoj histeriji / Laslo Vegel: str. 5-9. <br />
(Broš.) <br />
<br />
K 18913 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=105871879" target="_blank">105871879</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="6"><b>6. </b></a><b>BRENČIČ, Polona</b> <br />
Brežice : stoletje na razglednicah / Polona Brenčič, Silvo Mavsar. - Krško : Neviodunum, 2010. - 270 str. : ilustr. ; 30 cm. - (Zbirka Stoletje na razglednicah) <br />
<br />
ISBN 978-961-6784-11-5 <br />
<br />
K II 2084 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=252790528" target="_blank">252790528</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="7"><b>7. </b></a> <b>CENZURIRANO</b> : zgodovina cenzure na Slovenskem od 19. stoletja do danes / uredila Mateja Režek. - Ljubljana : Nova revija, 2010. - 348 str. ; 24 cm. - (Zbirka Razprave / Nova revija ; 2) <br />
<br />
ISBN 978-961-6580-80-9 <br />
<br />
K 18920 K II 2082 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=253332736" target="_blank">253332736</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="8"><b>8. </b></a> <b>CHINA'S Tibet</b> / compiled by Information Office of the State Council People's Republic of China. - 1st ed. - Beijing : China Intercontinental Press, 2001. - 255 str. : ilustr. ; 30 cm <br />
<br />
Prevod dela: Zhongguo Xizang <br />
ISBN 7-80113-655-1 <br />
<br />
K II 2080 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=777606" target="_blank">777606</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="9"><b>9. </b></a><b>ČAVOŠKI, Jovan</b> <br />
Jugoslavija i kinesko-indijski konflikt : 1959-1962 / Jovan Čavoški. - Beograd : Institut za noviju istoriju Srbije = The Institute for Recent History of Serbia, 2009 (Beograd : Beoknjiga). - 287 str. ; 24 cm. - (Biblioteka Studije i monografije / [Institut za noviju istoriju Srbije] ; knj., br. 46) <br />
<br />
Založnik naveden v CIP-u. - Opombe z bibliografijo. - Bibliografija: str. 269-279. - Kazalo <br />
ISBN 978-86-7005-069-3 (broš.) <br />
<br />
K 10784/46 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=168958476" target="_blank">168958476</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="10"><b>10. </b></a><b>ČOH, Mateja</b> <br />
"Za svobodo, kralja in domovino" : ilegalne skupine v Sloveniji med letoma 1945-1952 / Mateja Čoh ; [prevajanje Založba Sentenca]. - Ljubljana : Študijski center za narodno spravo, 2010. - 319 str. : ilustr. ; 29 cm <br />
<br />
Bibliografija: str. 299-305. - Kazalo <br />
ISBN 978-961-92574-5-6 <br />
<br />
<a name='more'></a><br />
<br />
K II 2088 A <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=253991936" target="_blank">253991936</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="11"><b>11. </b></a> <b>ČRNOMALJSKA in metliška knjiga</b> : pesmi, zgodbe in pričevanja / [izbral in uredil, slikovno gradivo odbral Milček Komelj]. - V Ljubljani : Slovenska matica, 2010 (Interes City). - 677 str. : ilustr. ; 25 cm <br />
<br />
ISBN 978-961-213-205-7 <br />
<br />
K 18905 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=253229824" target="_blank">253229824</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="12"><b>12. </b></a><b>ĆIRILOV, Jovan</b> <br />
Hrvatsko-srpski rječnik inačica i srpsko-hrvatski rečnik varijanata / Jovan Ćirilov. - 3. izd. - Novi Sad : Prometej, 2010 (Novi Sad : Prometej). - 340 str. ; 21 cm. - (Lingvističke edicije. Edicija Mali rečnici ; knj. 1) <br />
<br />
Tiraž 2.000. - Bibliografija: str. 331-333 <br />
ISBN 978-86-515-0554-9 <br />
<br />
P slovar <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=257524487" target="_blank">257524487</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="13"><b>13. </b></a><b>ĆIRKOVIĆ, Sima</b> <br />
Srbska zgodovina / Sima M. Čirković ; prevedel Drago Bajt. - Ljubljana : Slovenska matica, 2009 (Kočevje : Kočevski tisk). - 268 str. : ilustr. ; 25 cm. - (Zgodovina držav in narodov ; 4) <br />
<br />
Prevod dela: Srbi među europskim narodima. - Bibliografija: str. 255-268 <br />
ISBN 978-961-213-207-1 <br />
<br />
K 18906 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=253528064" target="_blank">253528064</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="14"><b>14. </b></a> <b>DVE kolesi in par nog</b> / [avtorji Boris Brovinsky ... [et al.] ; spremna beseda Orest Jarh ; uredil Boris Brovinsky]. - Bistra pri Vrhniki : Tehniški muzej Slovenije, 2010 ([Ljubljana] : Prima print). - 107 str. : ilustr. ; 30 cm. - (Publikacija TMS ; 48) <br />
<br />
500 izv. - Bibliografija pri večini prispevkov <br />
ISBN 978-961-6464-23-9 <br />
<br />
K II 2092/48 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=253289984" target="_blank">253289984</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="15"><b>15. </b></a><b>EARLE, John, 1921-</b> <br />
From Nile to Danube : a wartime memoir / John Earle. - Trieste = Trst : Mladika, 2010 (Gorizia = Gorica : Grafica Goriziana). - 247 str., [8] str. pril. : portret ; 22 cm <br />
<br />
Kazalo <br />
ISBN 978-88-7342-145-0 <br />
<br />
K 18881 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=4056556" target="_blank">4056556</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="16"><b>16. </b></a><b>ECCLESIA catholica. Goriška nadškofija</b> <br />
Ordinacijska protokola Goriške nadškofije 1750-1824 / [ureditev in transkripcija vira, avtor spremne študije in kazal] Jure Volčjak. - Ljubljana : Arhivsko društvo Slovenije, 2010-. - Zv. <1-> : ilustr. ; 30 cm. - (Viri / Arhivsko društvo Slovenije ; št. 31) <br />
<br />
Spremna študija v slov., protokol v lat. <br />
Del 1: 1750-1764. - 2010 (s. l. : Nagode Q.). - 279 str. - Potiskana zadnja notranja str. ov. - 400 izv. - Bibliografija: str. 16-18 <br />
ISBN 978-961-6143-33-2 (zv. 1) <br />
<br />
K II 588/31 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=253474816" target="_blank">253474816</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="17"><b>17. </b></a><b>EILETZ, Silvin</b> <br />
Pred sodbo zgodovine : Stalin, Tito in jugoslovanski komunisti v Moskvi / Silvin Eiletz. - 1. izd. - Celovec : Mohorjeva, 2010. - 292 str. : ilustr. ; 25 cm <br />
<br />
ISBN 978-3-7086-0532-6 <br />
<br />
K 18895 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=254013440" target="_blank">254013440</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="18"><b>18. </b></a> <b>EPIDEMIČNE bolezni v Istri v 19. in 20. stoletju</b> = Le malattie epidemiche in Istria tra '800 e '900 = Zarazne bolesti u Istri tijekom 19. i 20. stoljeća / uredil, a cura di, uredio Ante Škrobonja. - Koper = Capodistria : Histria Editiones, 2010. - 191 str. : ilustr. ; 21 cm. - (Histria colloquium ; 2) <br />
<br />
ISBN 978-961-92235-7-4 <br />
<br />
K 18907/2 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=253932288" target="_blank">253932288</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="19"><b>19. </b></a><b>GAĆINOVIĆ, Radoslav Đ.</b> <br />
Otimanje Kosova i Metohije / Radoslav Gaćinović. - Beograd : Novinsko-izdavački centar "Vojska", 2004 (Beograd : Grafolik). - 228 str. : graf. prikazi ; 21 cm. - (Posebna izdanja / [Vojska] ; knj. 120) <br />
<br />
Tiraž 1.000. - Bibliografija: str. 221-226. <br />
ISBN 86-7530-108-1 (karton) <br />
<br />
K 12340/120 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=118774796" target="_blank">118774796</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="20"><b>20. </b></a><b>GOVEKAR-Okoliš, Monika</b> <br />
Srednje šole na Slovenskem pri oblikovanju nacionalne identitete Slovencev v drugi polovici 19. stoletja / Monika Govekar-Okoliš ; [prevod izvlečka Katarina Kobilica]. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010 ([Ljubljana] : Birografika Bori). - 207 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Razprave FF) <br />
<br />
300 izv. - O avtorici na prednjem zavihku ov. - Bibliografija: str. 181-189. - Povzetek ; Summary. - Kazali <br />
ISBN 978-961-237-397-9 <br />
<br />
K 18889 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=253989888" target="_blank">253989888</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="21"><b>21. </b></a> <b>GRADIVO za zgodovino Maribora</b>. Zv. 35, Evangeličanska postojanka pri gradu Betnava pri Mariboru. 2, 1589-1602 / [pripravil Jože Mlinarič]. - Maribor : Pokrajinski arhiv, 2010 (Maribor : Medijski guruji). - 178 str. : ilustr. ; 23 cm <br />
<br />
Besedilo v nem. - 150 izv. - Bibliografija: str. 177 <br />
ISBN 978-961-6507-38-7 <br />
<br />
K 18891/35 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=65009665" target="_blank">65009665</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="22"><b>22. </b></a><b>HARAMIJA, Dragica</b> <br />
Holokavst skozi otroške oči / [[besedilo in] fotografije] Dragica Haramija. - Murska Sobota : Franc-Franc, 2010 ([Murska Sobota] : Klar). - 106 str. : fotogr. ; 21 cm. - (Knjižna zbirka Redkosti) <br />
<br />
300 izv. - O avtorici na sprednjem zavihku ov. - Bibliografija: 94-99. - Summary. - Kazalo <br />
ISBN 978-961-255-020-2 <br />
<br />
K 18901 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=65005825" target="_blank">65005825</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="23"><b>23. </b></a><b>INKRET, Andrej</b> <br />
In stoletje bo zardelo : Kocbek, življenje in delo / Andrej Inkret ; [imensko kazalo Špelca Mrvar]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2011 (Ljubljana : Korotan). - 639 str. : ilustr. ; 23 cm. - (Poteze / Modrijan) <br />
<br />
1.500 izv. - Bibliografija: str. 625-630. - Kazalo <br />
ISBN 978-961-241-503-7 <br />
<br />
K 18910 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=253693184" target="_blank">253693184</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="24"><b>24. </b></a> <b>KADETNICA</b> / [avtorji Bojan Pograjc ... [et al.] ; urednica Ana Brodnik ; fotografije Branko Čepić ... [et al.] ; dokumentarno in arhivsko gradivo Narodna in univerzitetna knjižnica ... [et al.] ; angleški prevod Kristina Grilc, Nataša Simonovič-Bakoš]. - Ljubljana : Defensor, 2010. - 101 str. : ilustr. <br />
<br />
Besedilo v slov. in prevod v angl. <br />
ISBN 978-961-6177-32-0 <br />
<br />
K II 2079 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=251339264" target="_blank">251339264</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="25"><b>25. </b></a><b>KOSTNAPFEL, Janko, 1924-2010</b> <br />
Srečanja / Janko Kostnapfel. - 1. izd. - Radovljica : Didakta, 2010 ([Nova Gorica] : Grafika Soča). - 159 str. ; 21 cm <br />
<br />
O avtorju: str. 159 <br />
ISBN 978-961-261-183-5 <br />
<br />
K 18902 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=251555328" target="_blank">251555328</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="26"><b>26. </b></a><b>KUHAR, Roman, 1973-</b> <br />
Mi, drugi : oblikovanje in razkritje homoseksualne identitete / Roman Kuhar. - Ljubljana : ŠKUC, 2001. - 227 str. : graf. prikazi, tabele ; 21 cm. - (Zbirka Lambda ; 22) <br />
<br />
Bibliografija: str. 218-223 <br />
ISBN 961-6085-31-X <br />
<br />
K 9722/22 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=115386880" target="_blank">115386880</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="27"><b>27. </b></a><b>KUKOVICA, Slavka</b> <br />
Vojna, usodna za družino : spominski zapis doživetij v dveh desetletjih : spomini na doživljanje brezskrbnih otroških let pred vojno, na trpka doživetja med drugo svetovno vojno in po njej, na leta šolanja in učiteljevanje na Primorskem in v Sloveniji / Slavka Kukovica. - Klagenfurt ; Wien = Celovec ; Dunaj : Drava, cop. 2010 ([Celovec] : Drava). - 111 str. : ilustr., zvd. ; 21 cm <br />
<br />
Slavkinim spominom na pot / mož Franci: str. 4-5. - Dodatek / Franc Kukovica: str.102-109. - O avtorici na zavihku ov. <br />
ISBN 978-3-85435-635-6 <br />
<br />
K 18917 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=1947860" target="_blank">1947860</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="28"><b>28. </b></a><b>KUPLJEN, Anton, 1841-1902</b> <br />
Odlomki iz narodnega gospodarstva / spisal Anton Kupljen. - V Ljubljani : R. Milič-eva tiskarna, 1895. - 64 str. : ilustr. ; 22 cm <br />
<br />
Posvečeno Družbi sv. Cirila in Metodija <br />
<br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=555360" target="_blank">555360</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="29"><b>29. </b></a><b>KZ-Gedenkstätte (Neuengamme)</b> <br />
Die KZ-Gedenkstätte Neuengamme - ein Überblick über die Geschichte des Ortes und die Arbeit der Gedenkstätte : [Ausstellungen - Begegnungen - Studienzentrum] / hrsg. von der KZ-Gedenkstätte Neuengamme. Red.: Karin Schawe. - Hamburg : KZ-Gedenkstätte Neuengamme, 2010. - 108 str. : ilustr. ; 19 cm <br />
<br />
- Dostopno tudi na: <a href="http://bvbr.bib-bvb.de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&doc_number=018874752&line_number=0001&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA">http://bvbr.bib-bvb. de:8991/F?func=service&doc_library=BVB01&doc_number=018874752&line_number=0001&func_code=DB_RECORDS&service_type=MEDIA</a> <br />
<br />
K 18915 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2858100" target="_blank">2858100</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="30"><b>30. </b></a> <b>LAJOS Thallóczy, der historiker und politiker</b> : die entdeckung der vergangenheit von Bosnien und Herzegowina und die moderne geschichtwissenschaft / herausgebern Dževad Juzbašić, Imre Ress in Zusammenarbeit mit Andreas Gottsmann ; [Űbersetzung der Baiträge der bosnisch-herzegowinischen Teilnähmer Vahidin Preljević]. - Sarajevo : Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine ; Budapest : Ungarische Akademie der Wissenschaften Institut für Geschichte, 2010. - 262 str. : ilustr. ; 25 cm. - (Posebna izdanja / Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine ; knj. 134. Odjeljenje humanističkih nauka ; knj. 40) <br />
<br />
Na spor. nasl. str.: Thallóczy Lajos, a történész és politikus; Lajos Thallóczy, historičar i političar. - Opombe z bibliografijo pod besedilom <br />
ISBN 978-9958-501-54-8 <br />
<br />
K 14248/134/40 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=18516230" target="_blank">18516230</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="31"><b>31. </b></a><b>LAMPE, Frančišek</b> <br />
Jeruzalemski romar : opisovanje svete dežele in svetih krajev / po svojem opazovanju in zanesljivih virih napisal Frančišek Lampe. - V Celovcu : Družba sv. Mohorja, 1892-1893 (v Celovcu : Tiskarna Družbe sv. Mohorja). - 2 zv. (366 str.) : ilustr. ; 20 cm <br />
<br />
Bibliografija navedena v predgovoru. - Kazalo <br />
<br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=6228995" target="_blank">6228995</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="32"><b>32. </b></a> <b>LE vkup le vkup uboga gmajna</b> : preganjanje kmetov in kmečki upor v Sloveniji 1945-1955 / uredil Jože Dežman. - 1. izd. - Celovec ; Ljubljana ; Dunaj : Mohorjeva družba, 2011. - 480 str. : ilustr. ; 21 cm <br />
<br />
ISBN 978-3-7086-0533-3 <br />
<br />
K 18919 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=254152192" target="_blank">254152192</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="33"><b>33. </b></a><b>LELJAK, Roman</b> <br />
Dirigent s pištolo : Bojan Adamič, mojster zabavne in filmske glasbe / Roman Leljak. - Radenci : Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine OZNA, 2010 (Ivančna Gorica : Impress). - 264 str. : ilustr. ; 21 cm <br />
<br />
ISBN 978-961-92891-2-9 <br />
<br />
K 18883 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=65957889" target="_blank">65957889</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="34"><b>34. </b></a><b>LEŠNIK, Sabina, 1965-</b> <br />
Kako so gradili Titov most v Mariboru / Sabina Lešnik, Eva Pezdiček, Gorazd Gerlič ; [fotografije (barvne) Martina Mikec Avberšek]. - Maribor : Pokrajinski arhiv, 2008 (Maribor : Tiskarna Saje). - 62 str. : ilustr. ; 30 cm. - (Katalogi / Pokrajinski arhiv Maribor, ISSN 1408-4074 ; zv. 30) <br />
<br />
Titov most - preteklost, sedanjost in prihodnost / Slavica Tovšak: str. 3-4. - 200 izv. <br />
ISBN 978-961-6507-28-8 <br />
<br />
K II 1979/30 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=61857537" target="_blank">61857537</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="35"><b>35. </b></a><b>LOVRIĆ, Iztok</b> <br />
Bukvopedija : [to zgodbo pišemo že 60 let --- in zgodba se nadaljuje ---] / [besedilo] Iztok Lovrić in [ilustracije] Ciril Horjak ; uredila Simona Vončina ; [stripi dr. Horowitz ; fototeka Tomo Jeseničnik, arhiv KOKR in The U. S. National Archives and Records Administration]. - Ravne na Koroškem : Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, 2009 ([Prevalje] : Forma film). - [21] str. : ilustr. ; 32 cm <br />
<br />
Dodatek k nasl. naveden v kolofonu. - Strip je izšel v okviru praznovanj ob 60. jubileju Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika. - 1.000 izv. <br />
ISBN 978-961-6706-03-2 <br />
<br />
K II 2091 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=247723008" target="_blank">247723008</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="36"><b>36. </b></a><b>MAKAROVIČ, Marija</b> <br />
Koprivnik in njegovi ljudje / Marija Makarovič ; [arhivsko gradivo arhiv Pokrajinskega muzeja Kočevje ... et al.]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : "Maks Viktor" ; Dolenjske Toplice : Društvo kočevarjev staroselcev, 2010. - 573 str. : ilustr. ; 25 cm <br />
<br />
Vsebuje tudi: Moje srce je ostalo v Koprivniku : življenjske pripovedi, pričevanja in zgodbe o Hribu pri Koprivniku in Koprivniku / Anna Loser ... [et al.] <br />
ISBN 978-961-92021-5-9 ("Maks Viktor") <br />
<br />
K 18892 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=254162432" target="_blank">254162432</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="37"><b>37. </b></a><b>MARKOVIĆ, Dragoslav Draža</b> <br />
Sećanje i komentari : dnevničke beleške Dragoslava-Draže Markovića / priredio Miroslav Marković. - Beograd : Službeni glasnik, 2010. - 144 str. ; 24 cm. - (Biblioteka Nauka / Službeni glasnik) (Edicija Vreme Jugoslavije ; 11) <br />
<br />
ISBN 978-86-519-0491-5 <br />
<br />
K 18726/11 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=44050786" target="_blank">44050786</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="38"><b>38. </b></a><b>MEDNARODNI simpozij ob 90. obletnici podpisa rapalske pogodbe (2010 ; Žiri)</b> <br />
O rapalski meji : zbornik mednarodnega simpozija ob 90. obletnici podpisa rapalske pogodbe, [12. november 2010, Žiri] / [avtorji prispevkov Rok Klemenčič ... [et al.] ; zbral in uredil Anton Marn, Aleksander Jankovič Potočnik ; spremna beseda Viktor Žakelj ; fotografije in ilustracije Polona Mlakar Baldasin ... [et al.] ; organizator Ad Pirum, zavod za intelektualne dejavnosti ; prevod povzetkov Aleksander Jankovič Potočnik]. - Logatec : Ad Pirum, zavod za intelektualne dejavnosti, 2010 ([Ljubljana] : Demat). - 96 str. : ilustr. ; 24 cm <br />
<br />
Datum in kraj simpozija navedena v kolofonu in v CIP-u. - En prispevek v hrv., ostali v slov. - 700 izv. - Povzetek v slov. in angl. pri vseh, bibliografija le pri nekaterih prispevkih <br />
ISBN 978-961-92665-9-5 <br />
<br />
K 18897 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=253419264" target="_blank">253419264</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="39"><b>39. </b></a><b>MIJALKOVSKI, Milan</b> <br />
Neobaveštajna rovarenja obaveštajaca : u lavirintima specijalnih operacija / Milan J. Mijalkovski, Veselin B. Konatar. - Novi Sad : Prometej, 2010 (Čelarevo : Grafoofset). - 331 str. ; 21 cm <br />
<br />
Tiraž 1.000. - Opombe z bibliografijo. - Bibliografija: str. 319-331. <br />
ISBN 978-86-515-0464-1 (karton) <br />
<br />
K 18888 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=251833351" target="_blank">251833351</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="40"><b>40. </b></a><b>MULAOSMANOVIĆ, Admir</b> <br />
Bihaćka Krajina : 1971.-1991. : (utjecaj politike i političkih elita na privredni razvoj) / Admir Mulaosmanović. - Sarajevo : Institut za istoriju, 2010 (Sarajevo : Bemust). - 159 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Historijske monografije ; knj. 5) <br />
<br />
Bibliografija: str. 145-151. - Kazala <br />
ISBN 978-9958-649-05-9 (broš.) <br />
<br />
K 15049/5 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=18394374" target="_blank">18394374</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="41"><b>41. </b></a> <b>NATIONALSOZIALISTISCHE Germanisierungspolitik und ihre Folgen</b> : das Beispiel Slowenien / [KZ-Gedenkstätte Neuengamme. Red.: Oliver von Wrochem]. - Hamburg : KZ-Gedenkstätte Neuengamme, 2010. - 79 str. : Ilustr. ; 30 cm. - (Neuengammer Studienhefte ; 02) <br />
<br />
K II 2090/2 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2858356" target="_blank">2858356</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="42"><b>42. </b></a> <b>NEW perspectives on Yugoslavia</b> : key issues and controversies / edited by Dejan Djokić and James Ker-Lindsay. - London ; New York : Routledge, 2011 [i.e. 2010]. - X, 224 str. : zvd. ; 24 cm <br />
<br />
Bibliografija pri vsakem prispevku. - Kazalo <br />
ISBN 978-0-415-49919-4 (hbk) ISBN 978-0-415-49920-0 (pbk) ISBN 978-0-203-84601-8 (ebk) <br />
<br />
K 18878 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=386559" target="_blank">386559</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="43"><b>43. </b></a><b>OB</b> <br />
Ob 25 letnici "Pedagoškega društva" v Krškem. - V Krškem : Pedagoško društvo, 1911. - 70 str. : ilustr. ; 21 cm <br />
<br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=93032704" target="_blank">93032704</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="44"><b>44. </b></a> <b>ODBOJ a odpor proti komunistickému reimu v Československu a ve Střední Evropi</b> : sborník k mezinárodní konferenci = Resistance and Opposition against the Communist Regime. - Praha : Ústav pro studium totalitních režimů, 2010. - 366 str. : ilustr. ; 24 cm <br />
<br />
Prispevki s konference, ki je bila 15. in 16. aprila 2009 <br />
ISBN 978-80-87211-42-7 <br />
<br />
K 18884 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2850420" target="_blank">2850420</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="45"><b>45. </b></a> <b>OSIMO in Goriška</b> : 35-letnica podpisa Osimskih sporazumov in 25-letnica izgradnje briške ceste / [uredniški odbor Andrej Malnič, Jože Šušmelj, Tomaž Vuga]. - Nova Gorica : Goriški muzej, 2010 (Nova Gorica : Grafika Soča). - 88 str. : ilustr. ; 24 cm <br />
<br />
700 izv. <br />
ISBN 978-961-6201-38-4 <br />
<br />
K 18898 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=253294592" target="_blank">253294592</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="46"><b>46. </b></a><b>PEKOVIĆ, Ratko</b> <br />
Paralelna strana istorije : sporovi o jeziku, naciji, literaturi : (1945-1990) / Ratko Peković. - Beograd : Albatros plus, 2009 (Beograd : Zuhra). - 244 str. ; 21 cm. - (Biblioteka Chronogram) <br />
<br />
Tiraž 500. - Opombe z bibliografijo med besedilom. - Kazalo <br />
ISBN 978-86-6081-025-2 (broš.) <br />
<br />
K 18914 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=170243340" target="_blank">170243340</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="47"><b>47. </b></a><b>POKRAJINSKI arhiv (Maribor)</b> <br />
Tiskovne zadeve Državnega tožilstva Maribor : 1898-1941 / [pripravila] Emica Ogrizek. - Maribor : Pokrajinski arhiv, 2010 (Maribor : Medijski guruji). - 227 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Inventarji / Pokrajinski arhiv Maribor, ISSN 1855-1971 ; 19) <br />
<br />
100 izv. - Kazali <br />
ISBN 978-961-6507-39-4 <br />
<br />
K 9465/19 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=66045953" target="_blank">66045953</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="48"><b>48. </b></a><b>POKRAJINSKI arhiv (Maribor)</b> <br />
Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Maribor / [uredniški odbor Slavica Tovšak (glavna in odgovorna urednica) ... [et al.] ; avtorji vodnika Suzana Čeh ... [et. al.] ; prevod uvoda Nina Gostenčnik, Boštjan Zajšek]. - Maribor : Pokrajinski arhiv, 2009 (Maribor : Medijski guruji). - XLVI, 1226 str. : portr. ; 30 cm. - (Vodniki / Pokrajinski arhiv Maribor ; 1) <br />
<br />
200 izv. - Kazala <br />
ISBN 978-961-6507-36-3 <br />
<br />
K II 2085/1 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=63967233" target="_blank">63967233</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="49"><b>49. </b></a> <b>POMURJE 1914-1920</b> : zbornik radova = Mura mente 1914-1920 : Szöveggyüjtemény / [glavni in odgovorni urednik Branimir Bunjac]. - Čakovec : Povijesno društvo Međimurske županije, 2001. - 391 str. : ilustr. ; 23 cm <br />
<br />
Prispevki v slov., hrv. in madž. - Kazalo <br />
ISBN 978-953-99360-8-0 <br />
<br />
K 18904 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=11866189" target="_blank">11866189</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="50"><b>50. </b></a> <b>POSLEDNJAJA vojna Rossijskoi imperii</b> : Rossija, mir nakanune, v hode i posle pervoj mirovoj vojny po dokumentam rossijskih i zarubežn'h arhivov : materialy Meždunarodnoj naučnoj konferencii, Moskva, 7-8 sent'bry 2004 goda = The last war of the Russian Empire : Russian and world before, during and after the First World War in documents of Russian and foreign archives : documents of International Scientific Conference, Moscow, 7-8 September, 2004 / [otv. red. V.P. Kozlov]. - Moskva : Nauka, 2006. - 386 str., [24] str. pril. : ilustr. ; 23 cm <br />
<br />
V ang. je le vzporedna naslovna stran. - Opombe z bibliografijo ob posameznih poglavjih <br />
ISBN 5-02-034013-8 ISBN 978-5-02-034013-8 <br />
<br />
K 18908 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=2857844" target="_blank">2857844</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="51"><b>51. </b></a> <b>PREDMET kot reprezentanca: okus, ugled, moč</b> = Objects as manifestations of taste, prestige and power / [avtorji Anja Dular ... [et al.] ; urednica Maja Lozar Štamcar ; fotograf Tomaž Lauko ... [et al.] ; prevajalci Franc Smrke, DEKS]. - Ljubljana : Narodni muzej Slovenije, 2009 [i. e.] 2010 (Medvode : Pleško). - 531 str. : ilustr. ; 24 cm <br />
<br />
Slov. besedilo in prevod v angl. - 500 izv. - Opombe z bibliografijo na dnu str. - Bibliografija na koncu posameznih prispevkov <br />
ISBN 978-961-6169-67-7 <br />
<br />
K 18918 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=249061632" target="_blank">249061632</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="52"><b>52. </b></a><b>RAZSTAVA Arhiva Republike Slovenije ob 20. obletnici plebiscita za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo (2010 ; Ljubljana)</b> <br />
Milijon 289 tisoč 369 za samostojno Slovenijo : 20. obletnica plebiscita / [Razstava Arhiva Republike Slovenije ob 20. obletnici plebiscita za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo, Cankarjev dom, 24. december 2010-19.januar 2011 ; avtorja kataloga Alenka Starman in Jernej Križaj ; prevodi v angleščino Furocat]. - Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 2010 ([Ljubljana] : Eurograf). - 51 str. : ilustr. ; 30 cm. - (Publikacije Arhiva Republike Slovenije. Katalogi ; zv. 34) <br />
<br />
Korporativni avtor naveden v kolofonu. - Večinoma vzpor. slov. besedilo in angl. prevod. - 1.000 izv. <br />
ISBN 978-961-6638-14-2 <br />
<br />
K 5330/34 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=253893888" target="_blank">253893888</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="53"><b>53. </b></a> <b>The RIGHT to trial within a reasonable time and short-term reform of the European Court of Human Rights</b> : round table organised by the Slovenian chairmanship of the Committee of Ministers of the Council of Europe, Bled, Slovenia, 21-22 September 2009. - Ljubljana : Ministry of Justice : Ministry of Foreign Affairs, 2009 ([Strasbourg] : Council of Europe). - 208 str. : ilustr. ; 21 cm <br />
<br />
Na nasl. str. tudi: Directorate General of Human Rights and Legal Affairs, Council of Europe. - Na ov. tudi: Applying and supervising the ECHR. - Opombe z bibliografijo na dnu str. <br />
ISBN 978-961-6566-18-6 (Ministry of Foreign Affairs) <br />
<br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=249041664" target="_blank">249041664</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="54"><b>54. </b></a><b>SAPAČ, Igor</b> <br />
Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. Knj. 4, Brda in Zgornje Posočje / Igor Sapač. - 1. izd. - Ljubljana : Viharnik, 2011. - 368 str. : ilustr. ; 25 cm. - (Zbirka Grajske stavbe ; št. 23) <br />
<br />
ISBN 978-961-6057-79-0 <br />
<br />
K 8974/23 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=254084608" target="_blank">254084608</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="55"><b>55. </b></a><b>SELINIĆ, Slobodan, 1975-</b> <br />
Jugoslavija i svet : 1945-1950. : hronologija / Slobodan Selinić, Dušan Bajagić. - Beograd : Institut za noviju istoriju Srbije, 2010 (Beograd : Beoknjiga). - 483 str. ; 24 cm. - (Biblioteka "Studije i monografije" / Institut za noviju istoriju Srbije ; knj. br. 62) <br />
<br />
Tiraž 300. - Bibliografija: str. 475-483. <br />
ISBN 978-86-7005-085-3 (broš.) <br />
<br />
K 10784/62 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=179005708" target="_blank">179005708</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="56"><b>56. </b></a><b>SEVER, Franc, 1923-</b> <br />
Past na Menini planini : kako smo prelisičili XIV. SS-divizijo Galizien na Menini planini / Franc Sever Franta ; [fotografije osebni arhivi]. - Ljubljana : Forma 7, 2010 (Ljubljana : Littera picta). - 102 str. : ilustr. ; 22 cm <br />
<br />
Spet v partizane / Marjan Remic: str. 4. - V vojnah se lahko zmaga tudi z umikom / Ljubica Jelušič: str. 6-7 <br />
ISBN 978-961-6181-67-9 <br />
<br />
K 18896 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=252768768" target="_blank">252768768</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="57"><b>57. </b></a><b>SIMIĆ, Pero</b> <br />
Tito - strogo poverljivo : arhivski dokumenti / Pero Simić, Zvonimir Despot. - Beograd : Službeni glasnik, 2010 (Beograd : Glasnik). - 625 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Biblioteka Svedoci epohe) <br />
<br />
Tiraž 1.500. - Opombe z bibliografijo med besedilom. - Kazalo <br />
ISBN 978-86-519-0529-5 (karton) <br />
<br />
K 18912 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=174811148" target="_blank">174811148</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="58"><b>58. </b></a><b>SPENGLER, Oswald</b> <br />
Zaton zahoda : oris morfologije svetovne zgodovine / Oswald Spengler. - Ljubljana : Slovenska matica, 2009-2010. - 2 zv. ; 20 cm. - (Filozofska knjižnica, ISSN 1408-2160 ; zv. 58; 59) <br />
<br />
Prevod dela: Der Untergang des Abendlandes. - 1.000 izv. <br />
Vsebina: <br />
Del 1 / [prevedla Katarina Sedmak in Alfred Leskovec]. - 2009 (Kranj : Žnidarič). - 612 str. - Opombe z bibliografijo na dnu str. <br />
Del 2 / [prevedel Alfred Leskovec]. - 2010 (Ljubljana : Hren). - 773 str. - Oswald Spengler in njegova filozofija zgodovine / Iztok Simoniti: str. 753-773. - Opombe z bibliografijo na dnu str. - Kazali <br />
ISBN 978-961-213-190-6 (zv. 1) ISBN 978-961-213-200-2 (zv. 2) <br />
<br />
K 4238/55 K 4238/59 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=247359744" target="_blank">247359744</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="59"><b>59. </b></a><b>ŠINEK, Rajko</b> <br />
Neposredni davki za vse v dunajskem državnem zboru zastopane dežele avstrijsko-ogerske monarhije / sestavil Rajko Šinek, c.k. davčni preglednik v Tolminu. - V Gorici : založil pisatelj, 1885 (Gorica : Hilarijanska tiskarna). - 144 str. ; 24 cm <br />
<br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=4806962" target="_blank">4806962</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="60"><b>60. </b></a><b>ŠKEDENJSKI etnografski muzej (Trst)</b> <br />
Škedenjski etnografski muzej = Il Museo etnografico di Servola / [avtorji besedil Martina Repinc ... [et al.] ; urednica Barbara Sosič ; prevod italijanskega besedila Tanja Tuta ; fotografije Škedenjski etnografski muzej ... et al.]. - Ljubljana : Slovenski etnografski muzej ; Trst : Škedenjski etnografski muzej : Inštitut za etnologijo, 2009 (Gorica : Grafica Goriziana). - 228 str. : ilustr. ; 23 cm. - (Zbirke s te ali one strani? = Collezioni di qua o di la del confine?) <br />
<br />
Vzpor. besedilo v slov. in it. - 700 izv. - Bibliografija pri dveh prispevkih <br />
ISBN 978-961-6388-22-1 <br />
<br />
K 18894 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=248962304" target="_blank">248962304</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="61"><b>61. </b></a><b>ŠRUMPF, David</b> <br />
Cvetje s Kostanjevice : ob 200-letnici frančiškanov na Kostanjevici / David Šrumpf ; [fotografije David in drugi viri]. - Ljubljana : Brat Frančišek, 2010. - 95 str. : ilustr. ; 22 cm <br />
<br />
ISBN 978-961-6326-92-6 <br />
<br />
K 18890 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=253579520" target="_blank">253579520</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="62"><b>62. </b></a><b>ŠTUDIJSKI dnevi Draga (42 ; 2007 ; Opčine)</b> <br />
Stanje duha na Slovenskem : [zbornik Drage 2007] / 42. Študijski dnevi Draga 2007 ; [izdalo Društvo slovenskih izobražencev ; uredila Nadia Roncelli ; fotografije P. Cvelbar, Kroma in M. Maver]. - Trst : Mladika, 2008 (Trst : Graphart). - 148 str. : ilustr. ; 24 cm <br />
<br />
Podnasl. naveden na ov. <br />
ISBN 978-88-7342-124-5 <br />
<br />
K 18880 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=3295212" target="_blank">3295212</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="63"><b>63. </b></a><b>ŠUKLJE, Fran</b> <br />
Sodobniki, mali in veliki : III. del spominov / Fran Šuklje ; [izbral, uredil in napisal spremno študijo Andrej Rahten ; spremno študijo prevedla Katharina Andraschke ; imensko kazalo sestavil Aljoša Špelec]. - Ljubljana : Slovenska matica, 2010. - 445 str. : ilustr. ; 20 cm <br />
<br />
"Politični patriarh s Kamna" - življenje in delo Frana Šukljeta / Andrej Rahten: str. 334-378. - Opombe: str. 330-333. - Kazalo <br />
ISBN 978-961-213-206-4 <br />
<br />
K 8349 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=253799424" target="_blank">253799424</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="64"><b>64. </b></a> <b>TEHNIČNI in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja</b> : 9. zbornik referatov dopolnilnega izobraževanja s področij arhivistike, dokumentalistike in informatike v Radencih od 17. do 19. marca 2010. - Maribor : Pokrajinski arhiv, 2010 (Maribor : Medijski guruji). - 542 str. : ilustr. ; 30 cm. - (Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, ISSN 1581-7407 ; 9) <br />
<br />
Opombe z bibliografijo na dnu strani <br />
<br />
K II 2086/9 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=1011845" target="_blank">1011845</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="65"><b>65. </b></a><b>TOPLAK, Franček</b> <br />
Spomini sokola / [[besedilo in] fotografije] Franček Toplak ; uredila Zala Pivec. - 1. natis. - Maribor : Pivec, 2010 (Ivančna Gorica : Impress). - 79 str. : ilustr. ; 24 cm <br />
<br />
200 izv. - Predgovor / Zala Pivec: str. 4. - Uvodna beseda knjigi Spomini Sokola / Janez Kramberger: str. 5. - Bibliografija: str. 79 <br />
ISBN 978-961-6817-21-9 <br />
<br />
K 18903 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=65459969" target="_blank">65459969</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="66"><b>66. </b></a><b>TURK, Lida</b> <br />
Nenavadne zgodbe Lipeta Kosca / Lida Turk. - Trst : Mladika, 2010. - 125 str. ; 21 cm <br />
<br />
ISBN 978-88-7342-153-5 <br />
<br />
K 18882 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=4245740" target="_blank">4245740</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="67"><b>67. </b></a><b>TURNŠEK, Metod</b> <br />
In hrumela je Drava : roman / Metod Turnšek. - 1. izd. - Ljubljana : Družina, 2011. - 264 str. : ilustr. ; 21 cm. - (Epika, povesti in romani / Metod Turnšek ; knj. 2) <br />
<br />
ISBN 978-961-222-805-7 <br />
<br />
K 18909/2 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=251579136" target="_blank">251579136</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="68"><b>68. </b></a> <b>V svet po veliki, beli cesti</b> : 95 let akademika Antona Vratuše / [uredil Franci Just]. - Murska Sobota : Franc-Franc : Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, 2010 ([Murska Sobota] : Klar). - 107 str. : fotogr. ; 21 cm. - (Knjižna zbirka Redkosti) <br />
<br />
600 izv. - Iz bibliografije Antona Vratuše / Franc Kuzmič: str. 85-107 <br />
ISBN 978-961-255-019-6 (Franc-Franc) <br />
<br />
K 18877 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=64571905" target="_blank">64571905</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="69"><b>69. </b></a><b>ZELIČ, Oskar Zoran</b> <br />
Sevnica : stoletje na razglednicah / [uvodna besedila in opisi razglednic] Oskar Zoran Zelič ; [izbor razglednic Oskar Zoran Zelič in Ljubo Motore ; spremna beseda Polona Brenčič]. - Krško : Neviodunum, 2009 (Radovljica : Tiskarna in knjigoveznica). - 214 str. : ilustr. ; 30 cm. - (Zbirka Stoletje na razglednicah) <br />
<br />
800 izv. - Sevniškim razglednicam na ponovno pot / Polona Brenčič: str. 7-8. - Bibliografija: str. 208-211 <br />
ISBN 978-961-6784-04-7 <br />
<br />
K II 2083 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=247933184" target="_blank">247933184</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="70"><b>70. </b></a><b>ZLOBEC, Andrej</b> <br />
Častnik Kraljevine Jugoslavije / Andrej Zlobec ; [fotografije družinski arhiv, Muzej novejše zgodovine Ljubljana, Pokrajinski arhiv Maribor]. - Ljubljana : samozal. D. Kunaver, 2010 (Begunje na Gorenjskem : M. Žbogar). - 194 str. : ilustr. ; 23 cm. - (Zbirka V vihri petih vojn ; knj. 3) <br />
<br />
ISBN 978-961-6179-79-9 <br />
<br />
K 18885/3 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=251798784" target="_blank">251798784</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="71"><b>71. </b></a><b>ZLOBEC, Andrej</b> <br />
Obveščevalec osvobodilne fronte / Andrej Zlobec ; [fotografije Muzej novejše zgodovine Slovenije, družinski arhiv]. - Ljubljana : samozal. D. Kunaver, 2010. - 196 str. : ilustr. ; 23 cm. - (Zbirka V vihri petih vojn ; knj. 4) <br />
<br />
ISBN 978-961-6179-76-8 <br />
<br />
K 18885/4 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=252441088" target="_blank">252441088</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="72"><b>72. </b></a><b>ZLOBEC, Andrej</b> <br />
V viharju prve svetovne vojne / Andrej Zlobec ; [fotografije Kobariški muzej ... et al.]. - Ljubljana : samozal. D. Kunaver, 2010. - 178 str. : ilustr. ; 23 cm. - (Zbirka V vihri petih vojn ; knj. 1) <br />
<br />
ISBN 978-961-6179-80-5 <br />
<br />
K 18885/1 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=252870912" target="_blank">252870912</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="73"><b>73. </b></a><b>ZUPANC, Ludvik</b> <br />
Noč pada na Dobrovlje / Ludvik Zupanc - Ivo, Branko Zupanc ; [spremna beseda Tone Kregar ; predgovor Branko Zupanc ; fotografije arhiv Ludvika Zupanca, Branka Zupanca in Tjaše Senica]. - Nova Gorica : Združenje borcev za vrednote NOB, 2010 (Celje : Fotolik). - 178 str. : č-b fotogr. ; 23 cm + popravek <br />
<br />
Spomini štajerskega prvoborca / Tone Kregar: str. 5-7. - 800 izv. <br />
ISBN 978-961-6681-16-2 <br />
<br />
K 18879 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=252786432" target="_blank">252786432</a> <br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="74"><b>74. </b></a><b>ŽIDOV, Nena</b> <br />
Rovaši : zbirka Slovenskega etnografskega muzeja = Tally sticks : the collection of the Slovene Ethnographic Museum / Nena Židov ; [prevod Franc Smrke ; fotografije - katalog Marko Habič ; risbe Darja Klančar]. - Ljubljana : Slovenski etnografski muzej = Slovene Ethnographic Museum, 2010 (Žirovnica : Medium). - 212 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Knjižnica Slovenskega etnografskega muzeja = Slovene Ethnographic Museum library, ISSN 1408-290X ; 11) <br />
<br />
Besedilo v slov. in angl. prevod. - 600 izv. - O avtorici na sprednjem zavihku ov. - Bibliografija: str. 78-87. - Kazala <br />
ISBN 978-961-6388-24-5 <br />
<br />
K 18893/11 <br />
COBISS.SI-ID <a href="http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=249753344" target="_blank">249753344</a> <br />
<br />
<a href="http://www.blogger.com/post-edit.g?blogID=8015891785758473781&postID=7603202058551968750" name="t1"></a> <br />
<br />
<hr /><h2>IMENSKO KAZALO</h2><br />
<ul><li>A. Du. glej Dular, Anja </li>
<li>A. I. glej Inkret, Andrej </li>
<li>A. Rah. glej Rahten, Andrej </li>
<li>A. V. glej Vratuša, Anton </li>
<li>A. Z. (1950-) glej Dular, Anja </li>
<li>A. Z. D. glej Dular, Anja </li>
<li>Ad Pirum, zavod za intelektualne dejavnosti (Logatec) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#38">38</a> </li>
<li>Andraschke, Katharina (prevajalec povzetka) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#63">63</a> </li>
<li>Avberšek, Leopold Mikec glej Mikec Avberšek, Leopold </li>
<li>Avberšek, Leopold Mikec- glej Mikec Avberšek, Leopold </li>
<li>Avberšek, Martina glej Mikec Avberšek, Martina (1970-) </li>
<li>Avberšek, Martina Mikec glej Mikec Avberšek, Martina (1970-) </li>
<li>Avberšek, Martina Mikec- glej Mikec Avberšek, Martina (1970-) <br />
</li>
<li>Badovinac, Tanja (1951-) glej Badovinac, Tatjana </li>
<li>Badovinac, Tatjana <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#1">1</a> </li>
<li>Bajagić, Dušan <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#2">2</a> </li>
<li>Bajagić, Dušan (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#55">55</a> </li>
<li>Bajt, Dragan glej Bajt, Drago </li>
<li>Bajt, Drago (prevajalec) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#13">13</a> </li>
<li>Bakoš, Nataša Simonovič glej Simonovič Bakoš, Nataša </li>
<li>Baldasin, Polona glej Mlakar Baldasin, Polona </li>
<li>Baldasin, Polona Mlakar glej Mlakar Baldasin, Polona </li>
<li>Baldasin, Polona Mlakar- glej Mlakar Baldasin, Polona </li>
<li>Batagelj, Borut (10.7.1976-) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#3">3</a> </li>
<li>Batagelj, Borut (10.7.1976-, avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#14">14</a> </li>
<li>Berthon, Simon <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#4">4</a> </li>
<li>Bibó, István (1911-1979) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#5">5</a> </li>
<li>Brenčič, Polona <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#6">6</a> </li>
<li>Brenčič, Polona (avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#69">69</a> </li>
<li>Bro., B. glej Brovinsky, Boris </li>
<li>Brodnik, Ana (1967-, urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#24">24</a> </li>
<li>Brovinsky, Boris (avtor, urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#14">14</a> </li>
<li>Brovinsky, Borivoj glej Brovinsky, Boris </li>
<li>Bunjac, Branimir (odgovorni urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#49">49</a> <br />
</li>
<li>China. Guo wu yuan. Xin wen ban gong shi <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#8">8</a> </li>
<li>Council of Europe. Committee of Ministers glej Svet Evrope (Odbor ministrov) </li>
<li>Cvelbar, P. glej Cvelbar, Peter </li>
<li>Cvelbar, Peter (fotograf) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#62">62</a> <br />
</li>
<li>Čavoški, Jovan <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#9">9</a> </li>
<li>Čeh, Suzana (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#48">48</a> </li>
<li>Čirković, Sima M. glej Ćirković, Sima </li>
<li>Čoh, Mateja <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#10">10</a> <br />
</li>
<li>Ćirilov, Jovan <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#12">12</a> </li>
<li>Ćirković, Sima <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#13">13</a> </li>
<li>Ćirković, Sima M. glej Ćirković, Sima <br />
</li>
<li>D. B. glej Bajt, Drago </li>
<li>Dajčar, Mojca glej Horvat, Mojca (1973-) </li>
<li>Debelli Turk, Lida glej Turk, Lida </li>
<li>Debelli-Turk, Lida glej Turk, Lida </li>
<li>Despot, Zvonimir (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#57">57</a> </li>
<li>Dezman, Joze glej Dežman, Jože </li>
<li>Dežman, Jože (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#32">32</a> </li>
<li>Djokic, Dejan glej Djokić, Dejan </li>
<li>Djokić, Dejan (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#42">42</a> </li>
<li>dp glej Pavlič, Darja </li>
<li>Dr. Horowitz glej Horjak, Ciril </li>
<li>Društvo slovenskih izobražencev (Trst) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#62">62</a> </li>
<li>Dular, Anja (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#51">51</a> </li>
<li>Dular, Franja glej Dular, Anja </li>
<li>Dular-Zwitter, Anja glej Dular, Anja <br />
</li>
<li>Đokić, Dejan glej Djokić, Dejan <br />
</li>
<li>Earle, John (1921-) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#15">15</a> </li>
<li>Ecclesia catholica. Goriška nadškofija <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#16">16</a> </li>
<li>Eiletz, Silvin <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#17">17</a> </li>
<li>Eseničnik, Tomo glej Jeseničnik, Tomo <br />
</li>
<li>F.Ku. glej Kuzmič, Franc </li>
<li>Fr. L. glej Lampe, Frančišek </li>
<li>Franta glej Sever, Franc (1923-) <br />
</li>
<li>Gaćinović, Radoslav Đ. <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#19">19</a> </li>
<li>Gaćinović, Radoslav glej Gaćinović, Radoslav Đ. </li>
<li>Gerdej, M. glej Gerdej, Marijan </li>
<li>Gerdej, Marijan (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#48">48</a> </li>
<li>Gerlič, Gorazd (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#34">34</a> </li>
<li>Germadnik, Janko (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#1">1</a> </li>
<li>Gombač, Maja (član uredniškega odbora) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#16">16</a> </li>
<li>Goropevšek, Branko (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#1">1</a> </li>
<li>Gostenčnik, Nina (1978-, avtor, član uredniškega odbora, prevajalec) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#48">48</a> </li>
<li>Govekar Okoliš, Monika glej Govekar-Okoliš, Monika </li>
<li>Govekar, Monika glej Govekar-Okoliš, Monika </li>
<li>Govekar-Okoliš, Monika <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#20">20</a> </li>
<li>Gradnik, V. (1952-) glej Kuzmič, Franc </li>
<li>Gradnik, Vladimir (1952-) glej Kuzmič, Franc </li>
<li>Gregorič-Rosenberg, Lota (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#60">60</a> <br />
</li>
<li>H. D. glej Humek, Dragotin </li>
<li>Habič, Marko (1956-, fotograf) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#60">60</a> , <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#74">74</a> </li>
<li>Haramija, D. glej Haramija, Dragica </li>
<li>Haramija, Dragica <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#22">22</a> </li>
<li>Horjak, Ciril (ilustrator) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#35">35</a> </li>
<li>Horowitz glej Horjak, Ciril </li>
<li>Horvat, Mojca (1973-, avtor, lektor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#48">48</a> </li>
<li>Humek, Drag. glej Humek, Dragotin </li>
<li>Humek, Dragotin (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#43">43</a> <br />
</li>
<li>Ilich, Maja glej Gombač, Maja </li>
<li>Inkret glej Inkret, Andrej </li>
<li>Inkret, A. glej Inkret, Andrej </li>
<li>Inkret, Andrej <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#23">23</a> </li>
<li>Ivo glej Zupanc, Ludvik <br />
</li>
<li>J. P., Sašo glej Jankovič Potočnik, Aleksander </li>
<li>Jagodic, Marija glej Makarovič, Marija </li>
<li>Jagodic-Makarovič, Marija glej Makarovič, Marija </li>
<li>Jakomin, Dušan (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#60">60</a> </li>
<li>Jankovič Potočnik, Aleksander (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#38">38</a> </li>
<li>Jankovič Potočnik, Aleksander (urednik, fotograf, prevajalec) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#38">38</a> </li>
<li>Jankovič, Aleksander glej Jankovič Potočnik, Aleksander </li>
<li>Jankovič, Aleksander Sašo glej Jankovič Potočnik, Aleksander </li>
<li>Jankovič, Sašo Aleksander glej Jankovič Potočnik, Aleksander </li>
<li>Jankovič, Sašo glej Jankovič Potočnik, Aleksander </li>
<li>Jankovič-Potočnik, Aleksander glej Jankovič Potočnik, Aleksander </li>
<li>Jarh, O. glej Jarh, Orest </li>
<li>Jarh, Orest (avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#14">14</a> </li>
<li>Jelusic, Ljubicá glej Jelušič, Ljubica </li>
<li>Jelusic, Ljubica glej Jelušič, Ljubica </li>
<li>Jelušic, Ljubica glej Jelušič, Ljubica </li>
<li>Jelušič, Ljubica (avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#56">56</a> </li>
<li>Jelušičová, Ljubica glej Jelušič, Ljubica </li>
<li>Jelušić, Ljubica glej Jelušič, Ljubica </li>
<li>Jeseničnik, T. glej Jeseničnik, Tomo </li>
<li>Jeseničnik, Tomo (fotograf) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#35">35</a> </li>
<li>Jontes, Melita Zemljak glej Zemljak Jontes, Melita </li>
<li>Just, Franci (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#68">68</a> </li>
<li>Juzbašić, Dževad (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#30">30</a> <br />
</li>
<li>Ker-Lindsay, James (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#42">42</a> </li>
<li>Klančar, Darja (ilustrator) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#74">74</a> </li>
<li>Klemenčič, Rok (10.8.1980-, avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#38">38</a> </li>
<li>Knez, Milan (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#14">14</a> </li>
<li>Kobilica, Katarina (prevajalec) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#20">20</a> </li>
<li>Kom., M. glej Komelj, Milček </li>
<li>Komel, Milček glej Komelj, Milček </li>
<li>Komelj, Bogomil glej Komelj, Milček </li>
<li>Komelj, Milchek glej Komelj, Milček </li>
<li>Komelj, Milček (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#11">11</a> </li>
<li>Konatar, Veselin (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#39">39</a> </li>
<li>Kostnapfel, J. glej Kostnapfel, Janko (1924-2010) </li>
<li>Kostnapfel, Janko (1924-2010) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#25">25</a> </li>
<li>Kovačič, Gabrijela (fotograf) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#1">1</a> </li>
<li>Kozlov, V. P. (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#50">50</a> </li>
<li>Kramberger, Janez (1961-, avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#65">65</a> </li>
<li>Kregar, Tone (1971-, avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#73">73</a> </li>
<li>Križaj, Jernej (1983-, avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#52">52</a> </li>
<li>Kuhar, Roman (1973-) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#26">26</a> </li>
<li>Kukovica, F. glej Kukovica, Franc </li>
<li>Kukovica, Franc (avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#27">27</a> </li>
<li>Kukovica, Franci glej Kukovica, Franc </li>
<li>Kukovica, Slavka <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#27">27</a> </li>
<li>Kukovica, Stanislava glej Kukovica, Slavka </li>
<li>Kupljen, Anton (1841-1902) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#28">28</a> </li>
<li>Kuzmič, F. glej Kuzmič, Franc </li>
<li>Kuzmič, Feri glej Kuzmič, Franc </li>
<li>Kuzmič, Franc (avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#68">68</a> </li>
<li>Küzmič, Franc glej Kuzmič, Franc </li>
<li>Kuzmič, France glej Kuzmič, Franc </li>
<li>Kuzmič, Franci glej Kuzmič, Franc </li>
<li>KZ-Gedenkstätte (Neuengamme) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#29">29</a> </li>
<li>KZ-Gedenkstätte <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#41">41</a> <br />
</li>
<li>L. Je. glej Jelušič, Ljubica </li>
<li>Lah, Ljubo (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#38">38</a> </li>
<li>Lampe, Fr. glej Lampe, Frančišek </li>
<li>Lampe, France glej Lampe, Frančišek </li>
<li>Lampe, Franč. glej Lampe, Frančišek </li>
<li>Lampe, Frančišek <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#31">31</a> </li>
<li>Lanko, Romas glej Lauko, Tomaž </li>
<li>Lauko, T. glej Lauko, Tomaž </li>
<li>Lauko, Tomaš glej Lauko, Tomaž </li>
<li>Lauko, Tomaž (fotograf) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#1">1</a> , <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#51">51</a> </li>
<li>Lavko, Tomaž glej Lauko, Tomaž </li>
<li>Leljak, Roman <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#33">33</a> </li>
<li>Leskovec, Alfred (prevajalec) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#58">58</a> </li>
<li>Lešnik, Sabina (1965-) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#34">34</a> </li>
<li>Lešnik, Sabina (1965-, avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#48">48</a> </li>
<li>Lindsay, James Ker- glej Ker-Lindsay, James </li>
<li>Lipnik, E. glej Lipnik, Jože </li>
<li>Lipnik, Eži glej Lipnik, Jože </li>
<li>Lipnik, Joze glej Lipnik, Jože </li>
<li>Lipnik, Jozef glej Lipnik, Jože </li>
<li>Lipnik, Jože (pisec recenzij) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#22">22</a> </li>
<li>Lipnik, Jožef glej Lipnik, Jože </li>
<li>Lipovšek, Gordana Šoevegeš glej Šövegeš Lipovšek, Gordana </li>
<li>Lipovšek, Gordana Šövegeš glej Šövegeš Lipovšek, Gordana </li>
<li>Lončarić, Stjepan (avtor, fotograf) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#38">38</a> </li>
<li>Loser, Anna (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#36">36</a> </li>
<li>Lovec, Urša (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#60">60</a> </li>
<li>Lovrič, Iztok glej Lovrić, Iztok </li>
<li>Lovrić, Iztok <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#35">35</a> </li>
<li>Lozar Stamcar, Maja glej Lozar Štamcar, Maja </li>
<li>Lozar Štamcar, Maja (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#51">51</a> </li>
<li>Lozar, Maja glej Lozar Štamcar, Maja </li>
<li>Lozar-Štamcar, Maja glej Lozar Štamcar, Maja <br />
</li>
<li>M. G. (1948-) glej Gerdej, Marijan </li>
<li>M. K. glej Komelj, Milček </li>
<li>M. Kom. glej Komelj, Milček </li>
<li>M. M. glej Maver, Marij </li>
<li>M. Rež. glej Režek, Mateja (1970-) </li>
<li>M. T. (1909-1976) glej Turnšek, Metod </li>
<li>m.g. glej Gerdej, Marijan </li>
<li>Maček, Jure (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#48">48</a> </li>
<li>Magajna, Marij glej Magajna, Mario </li>
<li>Magajna, Marijo glej Magajna, Mario </li>
<li>Magajna, Mario (fotograf) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#60">60</a> </li>
<li>Maganja, Mario glej Magajna, Mario </li>
<li>Makarovič, M. glej Makarovič, Marija </li>
<li>Makarovič, Marija <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#36">36</a> </li>
<li>Makarovič, Marija Jagodic- glej Makarovič, Marija </li>
<li>Malnič, Andrej (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#45">45</a> </li>
<li>Markovič, Zvezdan glej Marković, Zvezdan </li>
<li>Marković, Dragoslav Draža <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#37">37</a> </li>
<li>Marković, Dragoslav glej Marković, Dragoslav Draža </li>
<li>Marković, Draža glej Marković, Dragoslav Draža </li>
<li>Marković, Miroslav (prireditelj) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#37">37</a> </li>
<li>Marković, Zvezdan (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#38">38</a> </li>
<li>Marn, Anton (urednik, fotograf) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#38">38</a> </li>
<li>Marn, Anton A. glej Marn, Anton </li>
<li>Marn, Tone glej Marn, Anton </li>
<li>Maver, M. glej Maver, Marij </li>
<li>Maver, Marij (fotograf) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#62">62</a> </li>
<li>Mavsar, S. glej Mavsar, Silvo </li>
<li>Mavsar, Silvester glej Mavsar, Silvo </li>
<li>Mavsar, Silvo (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#6">6</a> </li>
<li>Mednarodni simpozij ob 90. obletnici podpisa rapalske pogodbe (2010 ; Žiri) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#38">38</a> </li>
<li>Mijalkovski, Milan <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#39">39</a> </li>
<li>Mikec Avberšek, Leopold (avtor, član uredniškega odbora) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#48">48</a> </li>
<li>Mikec Avberšek, Martina (1970-, fotograf) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#34">34</a> </li>
<li>Mikec, Polde glej Mikec Avberšek, Leopold </li>
<li>Mikec-Avberšek, Leopold glej Mikec Avberšek, Leopold </li>
<li>Mikec-Avberšek, Martina glej Mikec Avberšek, Martina (1970-) </li>
<li>Mlakar Baldasin, Polona (fotograf) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#38">38</a> </li>
<li>Mlakar-Baldasin, Polona glej Mlakar Baldasin, Polona </li>
<li>Mlinarič, Jože (1935-, urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#21">21</a> </li>
<li>Mlinarič, Lučka (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#48">48</a> </li>
<li>Motore, Ljubo (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#69">69</a> </li>
<li>Mrvar, Špelca (avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#23">23</a> </li>
<li>Mulaosmanović, Admir <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#40">40</a> </li>
<li>Il Museo etnografico Servola (Trieste) glej Škedenjski etnografski muzej (Trst) <br />
</li>
<li>N. Ži. glej Židov, Nena </li>
<li>Naglič, Miha (1952-, avtor, fotograf) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#38">38</a> </li>
<li>Naglič, Mihael glej Naglič, Miha (1952-) </li>
<li>Novak, Miran (1961-) glej Novak, Miroslav (1961-) </li>
<li>Novak, Mirko (1961-) glej Novak, Miroslav (1961-) </li>
<li>Novak, Miroslav (1961-, avtor, član uredniškega odbora) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#48">48</a> <br />
</li>
<li>Ob <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#43">43</a> </li>
<li>Oblak, Dušan (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#14">14</a> </li>
<li>Ogrizek, Emica (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#47">47</a> , <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#48">48</a> </li>
<li>Okoliš, Monika Govekar glej Govekar-Okoliš, Monika </li>
<li>Okoliš, Monika Govekar- glej Govekar-Okoliš, Monika <br />
</li>
<li>P. David glej Šrumpf, David </li>
<li>P. Ske. glej Sketelj, Polona </li>
<li>Pastyik, László (avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#5">5</a> </li>
<li>Pavlič, Darja (pisec recenzij) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#22">22</a> </li>
<li>Pavlin, Tomaz (1961-) glej Pavlin, Tomaž (1961-) </li>
<li>Pavlin, Tomaž (1961-, avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#14">14</a> </li>
<li>Pavšič, Tomaž (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#38">38</a> </li>
<li>Peković, Ratko <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#46">46</a> </li>
<li>Pezdiček, Eva (1972-, avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#34">34</a> </li>
<li>Pivec, Zala (avtor dodatnega besedila, urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#65">65</a> </li>
<li>Pograjc, Bojan (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#24">24</a> </li>
<li>Pokrajinski arhiv (Maribor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#47">47</a> , <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#48">48</a> </li>
<li>Potočnik, Aleksander J. glej Jankovič Potočnik, Aleksander </li>
<li>Potočnik, Aleksander Jankovič glej Jankovič Potočnik, Aleksander </li>
<li>Potočnik, Aleksander Jankovič- glej Jankovič Potočnik, Aleksander </li>
<li>Potts, Joanna (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#4">4</a> <br />
</li>
<li>Rahten, Andrej (avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#63">63</a> </li>
<li>Rahten, Andrej (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#63">63</a> </li>
<li>Rajh, Zdenka glej Semlič-Rajh, Zdenka </li>
<li>Rajh, Zdenka Semlič glej Semlič-Rajh, Zdenka </li>
<li>Rajh, Zdenka Semlič- glej Semlič-Rajh, Zdenka </li>
<li>Razstava Arhiva Republike Slovenije ob 20. obletnici plebiscita za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo (2010 ; Ljubljana) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#52">52</a> </li>
<li>Remic, Marjan (1932-, avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#56">56</a> </li>
<li>Repinc, Martina (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#60">60</a> </li>
<li>Ress, Imre (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#30">30</a> </li>
<li>Režek, Mateja (1970-, urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#7">7</a> </li>
<li>Roncelli, Nadia (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#62">62</a> </li>
<li>Roncelli, Nadja glej Roncelli, Nadia </li>
<li>Rosenberg, Lota Gregorič- glej Gregorič-Rosenberg, Lota <br />
</li>
<li>S. M. glej Mavsar, Silvo </li>
<li>Sapač, Igor <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#54">54</a> </li>
<li>Schawe, Karin (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#29">29</a> </li>
<li>Sedmak, Katarina (prevajalec) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#58">58</a> </li>
<li>Selinić, Slobodan (1975-) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#55">55</a> </li>
<li>Seliškar, Damijana (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#60">60</a> </li>
<li>Semlič Rajh, Zdenka glej Semlič-Rajh, Zdenka </li>
<li>Semlič-Rajh, Zdenka (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#48">48</a> </li>
<li>Senica, Tjaša (fotograf) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#73">73</a> </li>
<li>Sever, Franc (1923-) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#56">56</a> </li>
<li>Sever-Franta, Franc glej Sever, Franc (1923-) </li>
<li>Sgubin, Raffaela glej Sgubin, Raffaella </li>
<li>Sgubin, Raffaella (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#60">60</a> </li>
<li>Simić, Pero <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#57">57</a> </li>
<li>Simoneta, Jasna (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#60">60</a> </li>
<li>Simoniti, Iztok (avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#58">58</a> </li>
<li>Simonovič Bakoš, Nataša (prevajalec) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#24">24</a> </li>
<li>Simonovič, Nataša glej Simonovič Bakoš, Nataša </li>
<li>Sketelj, Polona (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#60">60</a> </li>
<li>Slovenian Ethnographic Museum glej Slovenski etnografski muzej </li>
<li>Slovenski etnografski muzej <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#74">74</a> </li>
<li>Smrke, Franc (prevajalec) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#51">51</a> , <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#74">74</a> </li>
<li>Smrke, France glej Smrke, Franc </li>
<li>Sosič, Barbara (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#60">60</a> </li>
<li>Spengler, Oswald <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#58">58</a> </li>
<li>Stamcar, Maja Lozar glej Lozar Štamcar, Maja </li>
<li>Starman, Alenka (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#52">52</a> </li>
<li>Sušmelj, Jože glej Šušmelj, Jože </li>
<li>Svet Evrope (Odbor ministrov) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#53">53</a> </li>
<li>Svetilko, Fr. glej Lampe, Frančišek <br />
</li>
<li>Šinek, Rajko <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#59">59</a> </li>
<li>Škedenjski etnografski muzej (Trst) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#60">60</a> </li>
<li>Škrobonja, Ante glej Škrobonja, Anton </li>
<li>Škrobonja, Anton (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#18">18</a> </li>
<li>Šoevegeš Lipovšek, Gordana glej Šövegeš Lipovšek, Gordana </li>
<li>Šoevegeš, Gordana glej Šövegeš Lipovšek, Gordana </li>
<li>Šöveges, Gordana glej Šövegeš Lipovšek, Gordana </li>
<li>Šövegeš Lipovšek, Gordana (avtor, član uredniškega odbora) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#48">48</a> </li>
<li>Špekonja, H. glej Turnšek, Metod </li>
<li>Špekonja, Hektor glej Turnšek, Metod </li>
<li>Špelec, Aljoša (drugo) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#63">63</a> </li>
<li>Špengler glej Spengler, Oswald </li>
<li>Špengler, Osvald glej Spengler, Oswald </li>
<li>Šrumpf, David <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#61">61</a> </li>
<li>Šrumpf, Feliks glej Šrumpf, David </li>
<li>Štamcar, Maja Lozar glej Lozar Štamcar, Maja </li>
<li>Štamcar, Maja Lozar- glej Lozar Štamcar, Maja </li>
<li>Štepec, Marko (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#38">38</a> </li>
<li>Študijski dnevi Draga (42 ; 2007 ; Opčine) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#62">62</a> </li>
<li>Študijski dnevi Draga (42 ; 2007 ; Opicina) glej Študijski dnevi Draga (42 ; 2007 ; Opčine) </li>
<li>Šuklje, Fr. glej Šuklje, Fran </li>
<li>Šuklje, Fran <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#63">63</a> </li>
<li>Šuklje, Franc glej Šuklje, Fran </li>
<li>Šuklje, Franjo glej Šuklje, Fran </li>
<li>Šušmelj, Jože (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#45">45</a> <br />
</li>
<li>T. Kr. glej Kregar, Tone (1971-) </li>
<li>T. P. (1961-) glej Pavlin, Tomaž (1961-) </li>
<li>Thorpe, David A. V. (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#38">38</a> </li>
<li>Tonić, Vladimir (fotograf) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#38">38</a> </li>
<li>Toplak, Franček <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#65">65</a> </li>
<li>Tovšak, Slavica (avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#34">34</a> </li>
<li>Tovšak, Slavica (avtor, glavni in odgovorni urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#48">48</a> </li>
<li>Tovšak, Slavica (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#64">64</a> </li>
<li>TP glej Pavšič, Tomaž </li>
<li>Turk, Lida <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#66">66</a> </li>
<li>Turk, Lida Debelli- glej Turk, Lida </li>
<li>Turnšek, M. glej Turnšek, Metod </li>
<li>Turnšek, Method glej Turnšek, Metod </li>
<li>Turnšek, Metod <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#67">67</a> </li>
<li>Tuta, Tanja (prevajalec) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#60">60</a> <br />
</li>
<li>Vegel, Laslo glej Végel, László </li>
<li>Végel, László (avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#5">5</a> </li>
<li>Velunšek, Simona (avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#48">48</a> </li>
<li>Vickó, Árpád (prevajalec) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#5">5</a> </li>
<li>Volčjak, Jure (urednik, avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#16">16</a> </li>
<li>Vončina, Simona (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#35">35</a> </li>
<li>Vratuša, Anton (oseba ali ustanova, ki ji je knjiga (rokopis) posvečena) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#68">68</a> </li>
<li>Vuga, Tomaž (urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#45">45</a> <br />
</li>
<li>Wrochem, Oliver von (1968-, urednik) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#41">41</a> <br />
</li>
<li>z, Magajna (Marij) glej Magajna, Mario </li>
<li>Zajšek, Boštjan (avtor, prevajalec, lektor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#48">48</a> </li>
<li>Zelič, Oskar Zoran <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#69">69</a> </li>
<li>Zemljak Jontes, Melita (lektor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#22">22</a> </li>
<li>Zemljak, Melita glej Zemljak Jontes, Melita </li>
<li>Zidov, Nena glej Židov, Nena </li>
<li>Zlobec, Andrej <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#70">70</a> , <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#71">71</a> , <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#72">72</a> </li>
<li>Zupanc, B. glej Zupanc, Branko (1950-) </li>
<li>Zupanc, Brane glej Zupanc, Branko (1950-) </li>
<li>Zupanc, Branko (1950-, avtor) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#73">73</a> </li>
<li>Zupanc, Ludvik <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#73">73</a> </li>
<li>Zwitter, Anja glej Dular, Anja <br />
</li>
<li>Žakelj, Viktor (1943-, avtor dodatnega besedila) <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#38">38</a> </li>
<li>Židov, Nena <a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#74">74</a> </li>
<li>Židov, Nevenka glej Židov, Nena </li>
</ul>Igor Zemljičhttp://www.blogger.com/profile/12702411494603316206noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-8015891785758473781.post-86460845035255642972011-03-01T10:56:00.000+01:002011-03-02T11:04:30.645+01:00Od Narodnega doma do Narodne galerije<div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 0.0001pt; text-align: justify;"><span style="font-size: small;"><b><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; line-height: 150%;">Željko Oset: </span></b></span></div><div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 0.0001pt; text-align: justify;"><span style="font-size: small;"><b><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; line-height: 150%;">Mojca Jenko in Monika Pemič (ur.): </span><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; line-height: 150%;">Od Narodnega doma do Narodne galerije . Ljubljana: Narodna galerija, 2009, ilustrirano, 92 strani.</span></b></span></div><div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 0.0001pt; text-align: justify;"><br />
</div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjy87yF3QxJQrzalyZRaYup00iurFP9JRtH65btjood2dipZHHF5sv06XFYVJzRucxXgkZX583FYzjgDGU2l9E_0wDOVSCAkVbXRUDxylWAGRg-5yHrEzaEAssOA1gTGFfGWbcSTWWJ5F8i/s1600/NaslovnicaNG.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjy87yF3QxJQrzalyZRaYup00iurFP9JRtH65btjood2dipZHHF5sv06XFYVJzRucxXgkZX583FYzjgDGU2l9E_0wDOVSCAkVbXRUDxylWAGRg-5yHrEzaEAssOA1gTGFfGWbcSTWWJ5F8i/s320/NaslovnicaNG.jpg" width="229" /></a></div><div class="MsoNormal" style="font-family: inherit; margin: 0cm 0cm 0.0001pt; text-align: justify;"><span style="font-size: small; line-height: 150%;">Publikacija Od Narodnega doma do Narodne galerije, ki je izšla leta 2009 ob devetdesetletnici ustanovne seje društva Narodne galerije avgusta 1918, je sestavljena iz treh vsebinskih sklopov. V prvem sklopu je predstavljena kronologija izgradnje Narodnega doma v Ljubljani, v drugem je predstavljen arhitekt Narodnega doma v Ljubljani František Škabrout, v tretjem sklopu pa je predstavljeno delovanje in vpetost društva Narodna galerija. Ob tem velja izpostaviti mnenje Karla Dobide, ki je zapisal, da je bila ustanovljena Narodna galerija z odprtjem prve javne stalne razstave »slovenskega umetniškega ustvarjanja od 15. stoletja do naših dni« v prostorih Narodnega doma 23. junija 1933.<a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftn1" name="_ftnref1" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span class="MsoFootnoteReference"><span style="line-height: 150%;">[1]</span></span></span></a> Vsebinski del publikacije dopolnjuje dobro izbrano slikovno gradivo, ki doseže vizualen učinek stapljanja s preteklostjo. Ob tem velja posebej izpostaviti oblikovanje prve strani (skupaj z zavihkom) in zadnje strani, v katerem je s fasadama v dveh časovnih obdobjih nakazana stabilnost funkcionalne umeščenosti stavbe v meščanski prostor. Stavba Narodni dom je zagotovo stavba meščanske, mestne kulture. Zgrajena je bila v obdobju, ko so bili sodobniki prepričani, da </span><span style="font-size: small; line-height: 150%;">meščanska kultura ne more obstajati brez trdne podlage v znanosti. Zato so mesta vodila koncentrirano in centralizirano izgradnjo infrastrukture za kulturno-znanstvene dejavnosti.<a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftn2" name="_ftnref2" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span class="MsoFootnoteReference"><span style="line-height: 150%;">[2]</span></span></span></a> Ob tem je Narodni dom v Ljubljani predstavljal prostor, v katerem so sobivala in sodelovala društva, ki so delovala družbeno kohezivno.</span><span style="font-size: small; line-height: 150%;"> V tem kontekstu velja izpostaviti tezo Vladimirja Ravniharja, da je bila »družabnost tedaj važen politični faktor. Poedince zdramiti iz latergije ali pa celo iztrgati iz objema narodnih nasprotnikov, temu namenu je v prvi vrsti služila gojitev družabnosti, kajti vsa umetnost je bila v tem, privabiti mlačneža ali strahopetca v slovensko družbo, ga držati s pesmijo, z živo besedo ali pa s samo zabavo ter mu na ta način vdahniti nacijonalno zavest.« Ob tem se je kmalu pojavil problem prostorov. »Ta nedostatek, ki ga je občutila slovenska družba, je takrat v prvi vrsti spočel misel o zgradbi Narodnega doma, misel, ki smo jo povzeli po češkem vzorcu. Nikakor pa ne smemo podcenjevati tega povoda, kajti ponovno poudarjam, bil je eminentno narodnopolitičnega značaja. In Narodni dom je impozantna stavba, je za tiste čase docela izpolnila svojo dolžnost. Tu so v ne ravno akustični dvorani bili koncerti Glasbene Matice in drugih društev, tu se je osredotočalo vse družabno življenje Ljubljančanov, spodnji prostori pa so služili Ljubljanskemu Sokolu in njegovi kulturni misiji. Toda idilične razmere niso trajale dolgo. Nastajale so nova društva, nova kulturna in družabna središča, ki bi jih danes našteli že na stotine in ki si o njih niti misliti ne moramo, kako bi jih v smislu pravil zgostili pod eno streho in dobili smo nove dvorane, Unionsko, Mestni dom, Ljudski dom, po prevratu Filharmonično družbo in kazinsko dvorano, da ne omenjam obeh gledaliških poslopij, ki sta nam za naše kulturne potrebe popolnoma na razpolago.« To stališče je Vladimir Ravnihar podal v razpravi ob reševanja razdelitve bremen (dolga) in upravljanju stavbe Narodnega doma.<a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftn3" name="_ftnref3" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span class="MsoFootnoteReference"><span style="line-height: 150%;">[3]</span></span></span></a></span></div><div class="MsoNormal" style="font-family: inherit; margin: 0cm 0cm 0.0001pt; text-align: justify;"><span style="font-size: small; line-height: 150%;"><span class="MsoFootnoteReference"><span class="MsoFootnoteReference"><span style="line-height: 150%;"><a name='more'></a></span></span></span></span></div><div class="MsoNormal" style="font-family: inherit; margin: 0cm 0cm 0.0001pt; text-align: justify;"><span style="font-size: small; line-height: 150%;">V uvodnem delu v poglavju Dom za narodno galerijo je Monika Pemič umestila pobudo za izgradnjo Narodnega doma v slovensko narodno gibanje v drugi polovici 19. stoletja. Namen poglavja je ponovno ovrednotenje teze o češkem vplivu in analizirati motive za gradnjo Narodnega doma v Ljubljani v luči gradbenega tekmovanja oziroma tako imenovani Gegenbau ter predstavitev okoliščine izbora arhitekta. Pemičeva izpostavi poudarjanja nacionalnega zornega kota v dosedanjih raziskavah postavitve Narodnega doma. Zato tudi dotedanje raziskave niso uspele zajeti kompleksnosti strukturirane družbe, kar pomeni premajhno upoštevanje pomena modernizacije oziroma njenih nastavkov, ki so temeljno preoblikovale posameznika, družbo in bivanjski habitat. V prepletu teh silnic in podobnega vedenjskega stila (Hochkultur) je prihajalo do mreženja in prepletanja ter materializacije idej in pobud.</span></div><div class="MsoNormal" style="font-family: inherit; margin: 0cm 0cm 0.0001pt; text-align: justify;"><span style="font-size: small; line-height: 150%;">Kot izpostavlja Pemičeva je za projekt izgradnje Narodnega doma značilna anacionalost, oziroma prednost ima uveljavljena praksa. Tako je bila natečajna komisija sestavljena anacionalno, torej sestavljena iz uveljavljenih arhitektov in urbanistov. Nacionalni projekt izgradnje Narodnega doma je bil realiziran ob upoštevanju vedenjskega stila in tržnih principov (ugotovitev med vrsticami). Pri Narodnem domu je bil nacionalni element zgolj napis Narodni dom (ki pa ni bil vedno prisoten v zmagovalnem načrtu).</span></div><div class="MsoNormal" style="font-family: inherit; margin: 0cm 0cm 0.0001pt; text-align: justify;"><span style="font-size: small; line-height: 150%;">Na podlagi pregledanega gradiva nadalje ugotavlja, da pri Narodnem dom, ki je bil zgrajen na ulici meščanski vil, ne gre za »Gegenbau«, saj so bile trdnjave nemške kulture umeščene bolj v mestnem jedru. Spodbuda za gradnjo impozantne stavbe je po mnenju Pemičeve verjetno prišla s Češke. K temu dodaja, da so »potrebo po takšnem vidnem dokazu svoje navzočnosti v družbi čutili tisti narodi, ki se glede na število svojih pripadnikov niso čutili ustrezno politično zastopani, kot so bili Čehi, Slovenci ali Srbi.«</span></div><div class="MsoNormal" style="font-family: inherit; margin: 0cm 0cm 0.0001pt; text-align: justify;"><span style="font-size: small; line-height: 150%;">Društva v šestdesetih letih 19. stoletja je Pemičeva označila za »kriptopolitična«. Pri društvih, vsaj za društvo Slovenska matica, je bolj primerno poudariti njihovo (njeno) vlogo pri druženju oziroma ustvarjanju temeljev za narodovo stavbo ter presekanje gordijskega vozla začaranega kroga uveljavitve enakopravnosti v šolstvu, upravi in sodstvu ter kasneje uveljavitvi 19. člena decembrske ustave. Z besedami Etbina Henrika Costa, ki jih je izrekel v državnozborski razpravi ob uporabi proračunske postavke za slovenska pravoznanska predavanja na Pravni fakulteti Karel in Francove univerze v Gradcu, presekati circulus vitiosus.<a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftn4" name="_ftnref4" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span class="MsoFootnoteReference"><span style="line-height: 150%;">[4]</span></span></span></a> Slovenska matica je odločilno posegla v kulturni razvoj, ko je presekala gordijski vozel izdajanja slovenskih (znanstvenih) knjig. Slovenska matica se je kot organizacija celo želela distancirati od politike, kar je najbolj izrazito vidno ob zavrnitvi finančne podpore pri tiskanju Kozlerjevega zemljevida za Slovensko politično društvo v Mariboru. Odbor je sprejel to odločitev, kljub dejstvu, da je to povzročilo napetosti med protagonisti ljubljanskega in mariborskega kroga članov društva Slovenska matica. Josip Vošnjak je tako v pismu odboru Slovenske matice 22. novembra 1868 zapisal, da »odbor prezira vse želje in nasvete«.<a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftn5" name="_ftnref5" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span class="MsoFootnoteReference"><span style="line-height: 150%;">[5]</span></span></span></a> Sicer je tudi drugače silno oteženo razumevanje sosledja dogodkov in procesov brez poznavanja delovanja Slovenske matice v slovenskem kulturnem razvoju do prve svetovne vojne. V tem kontekstu lahko izpostavim problem najemanja prostorov v Ljubljani in idejno-politične razpršenosti »slovenske kulturne družbe«. Proces oblikovanja intelektualne prtljage in krogov somišljenikov je nikoli končana zgodba, kar po metodološki sorodnosti velja tudi za narod. Vzroki so v zagotavljanju kritične mase posameznikov in sredstev. Pemičeva tako opozarja na težave pri zbiranju sredstev in kasneje tudi racionalno porabo sredstev (kot je večkrat poudaril tudi arhitekt izbranega načrta, František Škabrout). Nabiralne akcije naj bi skrbele za narodno integracijo.</span></div><div class="MsoNormal" style="font-family: inherit; margin: 0cm 0cm 0.0001pt; text-align: justify;"><span style="font-size: small; line-height: 150%;">Slovenska strokovna literatura kot vzor za ljubljanski Narodni dom navaja češko narodno gledališče »Narodni divadlo« v Pragi. S to oceno se Pemičeva strinja, ki opozori na vpliv dunajske Opere pri gradnji češkega narodnega gledališča. Pripravo načrta je otežila zahteva po izgradnji velike telovadnice. Okras pročelja v primeru Narodnega doma v Ljubljani »zadržano namiguje na kulturno in družabno funkcijo stavbe«. Na podlagi anacionalnega okrasja v notranjosti Narodnega doma Pemičeva ugotavlja, da ni bil vzor praško gledališče, kjer se bohoti nacionalno okrasje.</span></div><div class="MsoNormal" style="font-family: inherit; margin: 0cm 0cm 0.0001pt; text-align: justify;"><span style="font-size: small; line-height: 150%;">V drugem sklopu sledi preveden članek Fr. Škabrouta o Narodnem domu iz revije Tehnicky obzor. Škabrout je imel navado objavljati načrte svojih velikih del. V članku je poudaril potrebo po varčevanju. Arhitektov članek v publikaciji analizira Pavel Vlček. V analizi je predstavil arhitektov milje, njegovo željo po medijski promociji lastnega dela ter predstavil njegov opus.</span></div><div class="MsoNormal" style="font-family: inherit; margin: 0cm 0cm 0.0001pt; text-align: justify;"><span style="font-size: small; line-height: 150%;">V tretjem sklopu je s prispevkom Mojce Jenko predstavljeno delovanje društva Narodne galerije v od avgusta 1918 do izdaje odprtja razstave v prenovljenih prostorih Narodnega doma decembra 1928. Delovanje društva je v prvem desetletju oteževala prostorska in finančna stiska. Najprej je bila Narodna galerija nastanjena v Kresiji, nato v Jakopičevem paviljonu, šele 1925 se je začela s selitvijo v prostore Narodnega doma, ko so se končali dve leti trajajoča »pogajanja in borba« za prostore v Narodnem domu. V tem kontekstu je Jenkova izpostavila problem reševanja lastništva nad stavbo in akcijo za ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti. Za obe instituciji nacionalnega pomena, Narodno galerijo in Akademijo, je bila organizirana skupna nabiralna akcija. Ob tem je Jenkova posebej izpostavila mecenstvo Ivana Hribarja, ki je del svoje dotacije pogojeval s pridobitvijo soglasja vseh političnih strank.</span></div><div class="MsoNormal" style="font-family: inherit; margin: 0cm 0cm 0.0001pt; text-align: justify;"><span style="font-size: small; line-height: 150%;">Posebej izpostavljeno je tudi kresanje mnenj in porast napetosti v odboru društva Narodna galerija. Idejno-nazorska trenja so vrelišča dosegla leta 1928. Povod je bila počasnost arhitekta Šubica pri pripravi načrtov za obnovo oziroma preureditev Narodnega doma. Odbornik Izidor Cankar je zato predlagal angažiranje Plečnikovega inženirja Suhadolca. Temu je odločno nasprotoval predsednik društva Narodna galerija Ivan Zorman. Zaradi napetosti odbornik niso bili pripravljeni več na sodelovanje. Prvi je odbor zapustil Cankar. Dokončni prelom v delovanju Narodne galerije je bil novi odbor, izvoljen 2. junija 1928. V novoizvoljenem odboru je bilo malo odbornikov iz preteklih let. Avtorica svoj prispevek zaključi s podatkom o izdaji gradbenega dovoljenja in sklepa ljubljanskega magistrata o razdelitvi prostorov v Narodnem domu med Narodno galerijo in Sokolom (avgusta 1928). V novih prostorih Narodnega doma je imela Narodna galerija boljše pogoje za delo, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za profesionalizacijo in centralizacijo umetnostnih zbirk.</span></div><div class="MsoNormal" style="margin: 0cm 0cm 0.0001pt; text-align: justify;"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; line-height: 150%;"><br />
</span></div><div><br />
<hr align="left" size="1" width="33%" /><div id="ftn1"><div class="MsoFootnoteText" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 0.0001pt; text-align: justify;"><a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftnref1" name="_ftn1" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Times New Roman","serif";"><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 10pt; line-height: 150%;">[1]</span></span></span></span></a><span style="font-family: "Times New Roman","serif";"> Karel Dobida: Slovenski kulturni problemi. V: Ljubljanski zvon, 51, 1931, št. 3, str. 241-249.</span></div></div><div id="ftn2"><pre style="text-align: justify;"><a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftnref2" name="_ftn2" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Times New Roman","serif";"><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 10pt; line-height: 150%;">[2]</span></span></span></span></a><span style="font-family: "Times New Roman","serif";"> Monika Stromberger: Stadt - Kultur und Wissenschaft: urbane Identität, Universität und (geschichts)wissenschaftliche Institutionen in Graz und Ljubljana um 1900. Köln: 2004, str. 60.</span></pre></div><div id="ftn3"><div class="MsoFootnoteText" style="line-height: normal; margin: 0cm 0cm 0.0001pt; text-align: justify;"><a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftnref3" name="_ftn3" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Times New Roman","serif";"><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 10pt; line-height: 150%;">[3]</span></span></span></span></a><span style="font-family: "Times New Roman","serif";"> 'Narodni dom' dom umetnosti in znanosti. V: Slovenec, 53, 22. 11. 1925, št. 266, str. 4.</span></div></div><div id="ftn4"><div class="MsoFootnoteText" style="margin: 0cm 0cm 0.0001pt; text-align: justify;"><a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftnref4" name="_ftn4" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Times New Roman","serif";"><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 10pt; line-height: 150%;">[4]</span></span></span></span></a><span style="font-family: "Times New Roman","serif";"> Costa je svojem nastopu predlagal ustanovitev pravne in filozofske fakultete s slovenskim predavalnim jezikom v Ljubljani. ÖNB, ALEX, Haus der Abgeordneten, VI. Session, 51. Sitzung, 13. Juni 1871, str. 992-997, <a href="http://alex.onb.ac.at/cgi-content/anno">http://alex.onb.ac.at/cgi-content/anno</a> plus?apm=0&aid=spa&datum=00060003&zoom=2&seite=00000992&x=11&y=2, pridobljeno 5. maja 2010.</span></div></div><div id="ftn5"><div class="MsoFootnoteText" style="margin: 0cm 0cm 0.0001pt; text-align: justify;"><a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftnref5" name="_ftn5" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Times New Roman","serif";"><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 10pt; line-height: 150%;">[5]</span></span></span></span></a><span style="font-family: "Times New Roman","serif";"> Arhiv Republike Slovenije, fond Slovenska matica (AS 621), škatla 4.</span></div></div></div>Igor Zemljičhttp://www.blogger.com/profile/12702411494603316206noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8015891785758473781.post-31243754189688072542011-02-15T08:46:00.000+01:002011-02-15T08:46:18.469+01:00Franjo Štiblar: Bančništvo kot hrbtenica samostojne Slovenije<!--[if gte mso 9]><xml> <o:OfficeDocumentSettings> <o:RelyOnVML/> <o:AllowPNG/> </o:OfficeDocumentSettings> </xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml> <w:WordDocument> <w:View>Normal</w:View> <w:Zoom>0</w:Zoom> <w:TrackMoves/> <w:TrackFormatting/> <w:HyphenationZone>21</w:HyphenationZone> <w:PunctuationKerning/> <w:ValidateAgainstSchemas/> <w:SaveIfXMLInvalid>false</w:SaveIfXMLInvalid> <w:IgnoreMixedContent>false</w:IgnoreMixedContent> <w:AlwaysShowPlaceholderText>false</w:AlwaysShowPlaceholderText> <w:DoNotPromoteQF/> <w:LidThemeOther>SL</w:LidThemeOther> <w:LidThemeAsian>X-NONE</w:LidThemeAsian> <w:LidThemeComplexScript>X-NONE</w:LidThemeComplexScript> <w:Compatibility> <w:BreakWrappedTables/> <w:SnapToGridInCell/> <w:WrapTextWithPunct/> <w:UseAsianBreakRules/> <w:DontGrowAutofit/> <w:SplitPgBreakAndParaMark/> <w:EnableOpenTypeKerning/> <w:DontFlipMirrorIndents/> <w:OverrideTableStyleHps/> </w:Compatibility> <m:mathPr> <m:mathFont m:val="Cambria Math"/> <m:brkBin m:val="before"/> <m:brkBinSub m:val="--"/> <m:smallFrac m:val="off"/> <m:dispDef/> <m:lMargin m:val="0"/> <m:rMargin m:val="0"/> <m:defJc m:val="centerGroup"/> <m:wrapIndent m:val="1440"/> <m:intLim m:val="subSup"/> <m:naryLim m:val="undOvr"/> </m:mathPr></w:WordDocument> </xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml> <w:LatentStyles DefLockedState="false" DefUnhideWhenUsed="true"
DefSemiHidden="true" DefQFormat="false" DefPriority="99"
LatentStyleCount="267"> <w:LsdException Locked="false" Priority="0" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Normal"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="9" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="heading 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 7"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 8"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="9" QFormat="true" Name="heading 9"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 7"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 8"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" Name="toc 9"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="35" QFormat="true" Name="caption"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="10" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Title"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="1" Name="Default Paragraph Font"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="11" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtitle"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="22" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Strong"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="20" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Emphasis"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="59" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Table Grid"/> <w:LsdException Locked="false" UnhideWhenUsed="false" Name="Placeholder Text"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="1" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="No Spacing"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" UnhideWhenUsed="false" Name="Revision"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="34" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="List Paragraph"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="29" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Quote"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="30" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Quote"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 1"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 2"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 3"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 4"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 5"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="60" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Shading Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="61" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light List Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="62" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Light Grid Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="63" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 1 Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="64" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Shading 2 Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="65" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 1 Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="66" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium List 2 Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="67" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 1 Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="68" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 2 Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="69" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Medium Grid 3 Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="70" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Dark List Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="71" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Shading Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="72" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful List Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="73" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" Name="Colorful Grid Accent 6"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="19" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtle Emphasis"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="21" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Emphasis"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="31" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Subtle Reference"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="32" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Intense Reference"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="33" SemiHidden="false"
UnhideWhenUsed="false" QFormat="true" Name="Book Title"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="37" Name="Bibliography"/> <w:LsdException Locked="false" Priority="39" QFormat="true" Name="TOC Heading"/> </w:LatentStyles> </xml><![endif]--><!--[if gte mso 10]> <style>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Navadna tabela";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;
mso-fareast-language:EN-US;}
</style> <![endif]--> <br />
<div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;">Aleksander Lorenčič: </span><b><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;"><br />
</span></b></div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><b><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;">Franjo Štiblar: Bančništvo kot hrbtenica samostojne Slovenije. Ljubljana: </span></b><b><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;"> Založba ZRC SAZU, </span></b><b><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;"> 2010, 347 strani</span></b></div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><br />
</div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgXJ1xwMJMBVrnGQBwLc5ic57ZqjEf0S4ISmulhreG9sxWvmAqi4vrGcdEw3Zmplj-WDklqvbx_FpTymjmoAslvD_fF_ecymrIjPXl-tM2nNlV-d5Q3STJBBbymIITwqlEv6uT67ScMFxDa/s1600/naslovnica_stiblar.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgXJ1xwMJMBVrnGQBwLc5ic57ZqjEf0S4ISmulhreG9sxWvmAqi4vrGcdEw3Zmplj-WDklqvbx_FpTymjmoAslvD_fF_ecymrIjPXl-tM2nNlV-d5Q3STJBBbymIITwqlEv6uT67ScMFxDa/s320/naslovnica_stiblar.jpg" width="219" /></a></div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify; text-indent: 35.4pt;"><b><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;"> </span></b><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;">V veliko kvalificiranost in poznavanje finančnega sektorja ter monetarnega sistema Franja Štiblarja, profesorja na ljubljanski Pravni fakulteti in znanstvenega svetnika na Ekonomskem inštitutu Pravne fakultete, ne gre dvomiti. O tem priča že njegov študij ekonomije, od dodiplomskega do doktorskega študija, ki je bil povezan s finančnim sektorjem in monetarnim sistemom. Diplomiral je tako na Pravni kot tudi na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, magistriral na IEN v Beogradu in na Univerzi Pennsylvania v Združenih državah Amerike (ZDA), kjer je tudi doktoriral. Vsekakor je pomenljiv podatek, da je doktoriral iz ekonomije pri Nobelovem nagrajencu L. R. Kleinu. Svoje znanje, pridobljeno s študijem, je nadgradil z zaposlitvami v 80. in 90. letih dvajsetega stoletja, ko je opravljal pomembne funkcije na področju bančništva. V letih 1982–1986 je bil svetovalec guvernerja Narodne banke Slovenije, od leta 1992 pa vse do leta 2002 pa glavni ekonomist Ljubljanske oziroma Nove Ljubljanske banke. V letih 2005–2010 je bil tudi član sveta banke Črne Gore. Pomembna je bila oziroma še vedno je njegova vloga kot člana uredniških odborov Zavarovalniških horizontov in Bančnega vestnika. Franjo Štiblar je avtor oziroma soavtor številnih monografij. Njegova najpomembnejša dela (nekatera izmed njih so izšla v soavtorstvu) so Ekonomija, Statistika, The Balkan Conflict, Zavarovalništvo Slovenije v 21. stoletju, Svetovna kriza in Slovenci in The Impact of Global Crisis on Montenegro and the Western Balkans. Poleg monografij je v svoji bogati raziskovalni karieri napisal veliko člankov in študij o bančništvu doma in v tujini, tako da monografija Bančništvo kot hrbtenica samostojne Slovenije deloma tudi povzema njegove ugotovitve praktičnega in teoretičnega dela na področju bančništva. </span></div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><br />
</div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify; text-indent: 35.4pt;"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;">Monografija Bančništvo kot hrbtenica samostojne Slovenije, gre za prvo celovito predstavitev bančništva v Sloveniji, je izšla novembra 2010 pri založbi Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in obsega 347 strani. Izdajo knjige je finančno podprlo Združenje bank Slovenije. Poleg predgovora, uvoda in zaključka z literaturo je sestavljena iz štirih delov. V prvem delu avtor predstavi korenine slovenskega bančništva in vlogo Banke Slovenije kot nadzornika bančništva. V drugem delu je opisan razvoj bančništva v samostojni Sloveniji. Avtor kronološko predstavi ključne mejnike normativnega in dejanskega razvoja bančnega sektorja (osamosvojitveni napori, rehabilitacija, vstopanje v Evropsko unijo (EU) in v Evropsko monetarno unijo (EMU), uveljavljanje različnih standardov, vloga v času globalne finančne krize). Tretji del osvetli današnje stanje bančništva v Sloveniji. Avtor predstavi poslovne rezultate bančnega sektorja, primerja delovanje bančništva v okviru celotnega finančnega sektorja in glede na bančništvo tujih držav ter ocenjuje kakovost »corporate governance«<a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftn1" name="_ftnref1" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 115%;">[1]</span></span></span></span></a> bank v Sloveniji. V zaključku tretjega poglavja Štiblar predstavi delovanje oziroma osebno izkaznico <span> </span>vseh bank (vodstvo, zgodovina, lastniška struktura in empirični podatki), ki delujejo v Sloveniji.<a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftn2" name="_ftnref2" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 115%;">[2]</span></span></span></span></a> V zadnjem delu avtor poda še svoj pogled na prihodnost bančništva v Sloveniji, ki vključuje napoved rasti bančnega sektorja Slovenije do leta 2020, vizijo, strategijo in ukrepe za uresničitev. Monografiji dajejo dodatno težo številni tabelarni in shematični prikazi.<a name='more'></a></span></div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify; text-indent: 35.4pt;"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;"> Strinjam se z avtorjem, ki je v predgovoru monografije zapisal, da vsaka država potrebuje knjižna dela, ki celovito prikazujejo stebre njene državnosti, tako v zgodovinskem kontekstu kot tudi v mednarodnih primerjavah. Bančni sektor je vsekakor eden od stebrov državnosti. Bančništvo je kot »finančna hrbtenica« s svojo aktivnostjo bistveno prispevalo k izpolnitvi zgodovinskih stremljenj po samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. To dejstvo pa do sedaj žal ni bilo dovolj družbeno ovrednoteno in priznano, kar je pripisati temu, da javnost z njim ni bila v celoti oziroma nasploh seznanjena. Štiblar meni, da je danes slovensko bančništvo »temelj ekonomske suverenosti neodvisne države, v prihodnosti pa naj varuje samobitnost, identiteto države v razmerah globalne konkurence«. Slovenija je po avtorjevem mnenju država z bančno tradicijo, saj so bile že med letoma 1862 in 1889 ustanovljene prve slovenske hranilnice. Razvoj bančnega sektorja se je začel z ustanovitvijo Ljubljanske kreditne banke leta 1900, nadaljeval pa z ustanovitvijo Jadranske in Ilirske banke v letih 1905 in 1916. Po prvi svetovni vojni se je Slovenija vključila v državno tvorbo kot avtonomna enota in kot meni Štiblar, gre v času po prvi svetovni vojni za ustanovitveno »zlato dobo« našega gospodarstva. Druga svetovna vojna bančništvu ni bila naklonjena, v prvih letih po drugi svetovni vojni pa je nova oblast v Jugoslaviji centralizirala finančno poslovanje v samo eno centralno banko s sedežem v Beogradu in s podružnicami po celi državi, ki pa niso bile samostojne poslovne banke v običajnem smislu, ampak samo servisi centralni banki. Po omilitvi centralizacije so začele, predvsem okrog Ljubljanske banke (LB), nastajati močne slovenske poslovne banke. LB je uspešno podpirala razvoj slovenskega gospodarstva in<span> </span>razvito bančništvo je omogočilo, da je Slovenija po standardu bila pred ostalimi federalnimi enotami. Pomembno je omeniti tudi dejstvo, da je poleg Beobanke in Jugoslovanske investicijske banke edino LB imela podružnice po vsej nekdanji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ) in da je zelo podpirala zunanjo trgovino, kjer je bila Slovenija posrednik za celotno nekdanjo SFRJ. Leta 1989 je bila pomembna prelomnica tudi na bančnem področju. Tega leta je namreč zadnja jugoslovanska vlada pod vodstvom Anteja Markovića začela s korenitimi gospodarskimi reformami. Sprejetih je bilo tudi nekaj pomembnih zakonov, ki so vplivali na delovanje bančnega sektorja. To so bili Zakon o bankah in drugih finančnih organizacijah, Zakon o sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in drugih finančnih organizacij, Zakon o agenciji federacije za zavarovanje depozitov in sanacijo bank in Zakon o zagotavljanju sredstev za ustanovitev in delo Agencije federacije za zavarovanje depozitov in sanacijo bank. Od začetka devetdesetih let so se v slovenskem gospodarstvu zgodile velike spremembe, ki so bile posledica tranzicije iz socialistične samoupravne ureditve v tržno kapitalistično gospodarstvo. Te spremembe so imele velik vpliv predvsem na »stare« banke, ki so bile do takrat v lasti podjetij. Nove banke so se na Slovenskem začele ustanavljati leta 1989. Pred osamosvojitvijo oziroma v »viharnih letih« 1989–1991 je na Slovenskem ozemlju nastalo 13 samostojnih domačih bank, prav tako pa so bile ustanovljene tri tuje banke. Eno od težav ob razpadu SFRJ je predstavljal problem deviznih vlog, ki je bil po dolgotrajnih pogajanjih urejen šele leta 2001 s Sporazumom o vprašanjih nasledstva, ki so ga ratificirale Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Slovenija, Makedonija in Zvezna Republika Jugoslavija. Z osamosvojitvijo je bilo v Sloveniji sprejetih tudi veliko zakonov, ki so urejali bančno področje. Med drugim je bila z zakonom dne 25. junija 1991 ustanovljena Banka Slovenije, ki je dejansko monetarno oblast začela izvajati po izteku trimesečnega moratorija za uresničevanje osamosvojitvenih aktov slovenskega parlamenta dne 8. oktobra 1991, ko je tudi vpeljala valuto slovenski tolar. Banka Slovenije je kot centralna banka izrecno opredeljena tudi v 152. členu Ustave Republike Slovenije. V prvih treh letih od ustanovitve je uveljavila svoj status centralne banke tudi v mednarodnih bančnih in finančnih institucijah. Postala je fiskalni agent Republike Slovenije in depozitar v Mednarodnem denarnem skladu, depozitar sredstev iz premoženja Mednarodne banke za obnovo in razvoj, Mednarodne finančne korporacije, Mednarodnega združenja za razvoj in Mednarodne agencije za zavarovanje investicij in depozitar premoženja Republike Slovenije v Medameriški razvojni banki. V bančništvu in financah Republike Slovenije je Banka Slovenije utrjevala vlogo centralne in emisijske banke, kakršno imajo centralne banke v razvitem svetu z doslednim izvajanjem nalog in pristojnosti, ki jih ima po Zakonu o Banki Slovenije, Zakonu o kreditnih poslih s tujino, Zakonu o deviznem poslovanju, še zlasti pa po Zakonu o bankah in hranilnicah. To se je posebej pokazalo pri zagotavljanju stabilnosti slovenskega tolarja z njegovo notranjo konvertibilnostjo ter z zagotavljanjem splošne likvidnosti plačevanja v državi in s tujino, kar sta po zakonu bili temeljni nalogi Banke Slovenije. Za uresničevanje teh nalog je Banka Slovenije uravnavala količino denarja v obtoku, nadzorovala banke in hranilnice, izdajala bankovce in dajala v obtok kovance, predpisovala pravila za izvajanje jamstva za vloge občanov ter določala, organizirala in usklajevala informacijski sistem, potreben za izvajanje njenih nalog. Banka Slovenije je skrbela tudi za uvedbo predsanacijskih ukrepov in postopkov sanacije v nekaterih bankah ter aktivno spremljala postopke, ki jih je izvajala Agencija Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic, med drugim tudi z aktivnim spremljanjem likvidnosti bank v sanaciji. Ob osamosvojitvi je bilo v Sloveniji 26 bank, to število pa je do leta 1994, ko je doseglo maksimum, naraslo na 33. Konec leta je število bank začelo padati. Štiblar v monografiji podrobno opisuje razvoj bančnega sektorja po letih in po različnih kazalnikih.<a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftn3" name="_ftnref3" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 115%;">[3]</span></span></span></span></a> V kronološkem pogledu predstavljajo glavne mejnike v razvoju bančništva v samostojni Sloveniji prestrukturiranje bank (sanacija, privatizacija in dokapitalizacija), vstop v EU in EMU, uveljavitev BIS II standardov<a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftn4" name="_ftnref4" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 115%;">[4]</span></span></span></span></a> solventnosti bank in njihova reakcija v času globalne finančne krize. Po osamosvojitvi se je začel proces prestrukturiranja dveh največjih slovenskih bank in sicer LB in Kreditne banke Maribor (KBM). Sanacijo v teh dveh bankah avtor v monografiji podrobno opiše. 27. julija 1994 je bil sprejet ustavni zakon, ki je iz LB ustanovil Novo Ljubljansko banko (NLB) in iz KBM Novo Kreditno banko Maribor (NKBM). V teh dveh primerih je šlo za tako imenovani uradni državni »by-pass«.<a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftn5" name="_ftnref5" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 115%;">[5]</span></span></span></span></a> Sanacija se je uradno končala leta 1997, ko sta obe banki postali državni. NLB in NKBM sta imeli takrat na slovenskem bančnem trgu 39,5-odstotni delež. Štiblar</span><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;"><span> </span>meni, »da je slovenski model bančne sanacije bil edinstven v smislu obsega, saj doslej v praksi drugih držav ni bil znan primer, da bi sanacija naenkrat zajela več kot 50 odstotkov bančnega sektorja«. Avtor v nadaljevanju med drugim opisuje prihod tujih bank v Slovenijo, primerja lastništvo največjih bank v Sloveniji in v drugih državah ter osvetli pripravo in faze slovenskega bančništva pri vstopu v EU in EMU. Pri oceni današnjega stanja bančništva pride Štiblar do spoznanja, da se je »hrbtenica Slovenije« v krizi nekoliko ukrivila in da potrebuje pomoč v obliki dodatnih kapitalskih injekcij. Po avtorjevem mnenju smo k ranljivosti v Sloveniji s strategijo in politiko zadnjih let prispevali tudi sami in zato smo bolj ranljivi za prodor krize od zunaj ter manj odporni pri reševanju njenih posledic. K temu je med drugim prispevalo zadolževanje čez vsako mero, in sicer tako prebivalcev kot podjetij, bank in tudi celotne države. Strinjati se je moč z avtorjem tudi, ko pravi, da Slovenija zamuja v percepciji krize, v spoznanju vzrokov in v medijski prepoznavi domačih pridigarjev, ki so nas pripeljali tja. »Na srečo smo na vrtiljak neoliberalizma vstopili z zamudo, sedaj pa na žalost zamujamo pri spoznanju, da je treba z njega skočiti, ker so drugi to že naredili, in se vozimo v napačno smer sami«, še meni Štiblar. Znano je tudi avtorjevo mnenje glede prodaje naše osrednje državne banke. <span style="color: black;">Prodaja večinskega deleža NLB tujcem bi po Štiblarjevem mnenju pomenila pokop slovenske ekonomske in finančne suverenosti, ki je temelj za politično suverenost. Avtorjeva vizija položaja in razvoja slovenskega bančništva je jasna in sicer slednje mora tudi v prihodnosti nadaljevati vlogo iz preteklosti, se pravi, da mora ostati pokončna hrbtenica uspešnega razvoja slovenskega gospodarstva in družbe v celoti. »Ekonomske in s tem politične suverenosti samostojne države ni brez močnih lastnih financ, posebno bančništva, o čemer priča tudi zgodovinska izkušnja«, meni Štiblar, ki še opozarja, da je treba preprečiti »ukrivljanje te hrbtenice zaradi slabih poslovnih odločitev ali zaradi neugodnih sprememb v lastniški in širše korporacijski strukturi.«</span></span></div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span style="color: black; font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;"><span> </span></span></div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify; text-indent: 35.4pt;"><span style="color: black; font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;">Kot zgodovinarja me bolj kot pogled v prihodnost, kjer se sicer v oceni in s pogledom popolnoma strinjam z dr. Štiblarjem, zanima preteklost. V tem primeru dogajanje oziroma vloga bančništva v času osamosvajanja Slovenije in pozneje. Kot piše Štiblar v svoji monografiji, prispevek slovenskih bank, predvsem članic Ljubljanske banke – Združene banke (NLB) pri osamosvajanju Slovenije ni znan, ni poznan in zato tudi ne priznan. Veliko dokumentov o tem je še namreč vedno zaupne narave v arhivih.</span><a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftn6" name="_ftnref6" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;"><span><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 115%;">[6]</span></span></span></span></span></a><span style="color: black; font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;"> Štiblar meni, da gre v splošnem za dvoje. Prvič, oboroževanje teritorialne obrambe in slovenskih sil v pripravi na osamosvojitev je bilo financirano z denarjem (uradnimi in neuradnimi fondi; danes bi rekli nepovratnimi krediti) slovenskih bank. Ni bilo ključno le to, kako je orožje prišlo v državo, ampak tudi, kako in iz katerih virov samo zanj v tujini plačevali. Vsekakor drži, da brez podpore slovenskih bank ne bi bilo oborožitve iz tujine. Drugič, po razglasitvi samostojnosti, Slovenija ni bila mednarodno priznana država in zato ni mogla nastopati kot pravni in ekonomski subjekt na mednarodnih trgih. Na drugi strani pa je bila NLB kot banka kot gospodarski subjekt z relativno visoko kredibilnostjo in mednarodnim ugledom, ki je lahko delovala na mednarodnih trgih tudi takoj po osamosvojitvi. In tako je prve finančne kredite in druge finančne storitve za Slovenijo opravila prav slednja. NLB je preko svoje mreže 25 predstavništev Slovenijo predstavljala tudi v političnem smislu. V nekaterih primerih, na Češkem in Japonskem na primer, je bilo kasneje predstavništvo NLB formalno preoblikovano v veleposlaništvo Slovenije. Uspešnost tranzicije gre v veliki meri pripisati tudi bančnemu sektorju. Po uspešno opravljeni sanaciji NLB in NKBM je namreč k uspešni transformaciji pomemben delež prispevalo bančno kreditiranje in kot navaja Štiblar, med vsemi tranzicijskimi državami edino slovenski bančni sektor v tem obdobju ni doživel kolapsa. Seveda ne smemo pozabiti tudi na ključni prispevek slovenskih bank k izpolnjevanju pogojev za vstop Slovenije v Evropsko unijo in tudi kasneje pri uspešni uvedbi evra. To so zanimiva vprašanja in področja, ki jih bo v prihodnje predvsem zgodovinopisje moralo še podrobneje osvetliti in pojasniti. </span><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;"></span></div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify; text-indent: 35.4pt;"><br />
</div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; text-align: justify; text-indent: 35.4pt;"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 12pt; line-height: 150%;">Tematika, ki jo obravnava monografija Bančništvo kot hrbtenica slovenskega bančništva, še ni doživela poglobljene tovrstne obravnave in tako zapolnjuje praznino pri sintetičnih obravnavah bančništva na Slovenskem. Gre vsekakor za izvirno delo, ki je poleg relevantne domače in tuje literature dopolnjeno še z viri in analizami različnih finančnih in monetarnih institucij. Vsekakor daje monografiji posebno težo dejstvo, da je njen avtor priznani strokovnjak za finančni sektor in monetarni sistem. Monografijo, ki se lahko uporablja kot učbenik ali kot mala enciklopedija slovenskega bančništva priporočam v branje ne samo strokovnjakom za bančni in finančni sektor temveč vsem, ki bi želeli bolje spoznati vlogo in pomen bančništva v Sloveniji. </span></div><div class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><br />
</div><div class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><br />
</div><div><br clear="all" /> <hr align="left" size="1" width="33%" /> <div id="ftn1"> <div class="MsoFootnoteText"><a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftnref1" name="_ftn1" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Times New Roman","serif";"><span><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 10pt; line-height: 115%;">[1]</span></span></span></span></span></a><span style="font-family: "Times New Roman","serif";"> Bančni in finančni izraz, ki je pri nas v splošni rabi. V prevodu pomeni vodenje in upravljanje bank. </span></div></div><div id="ftn2"> <div class="MsoFootnoteText" style="text-align: justify;"><a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftnref2" name="_ftn2" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Times New Roman","serif";"><span><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 10pt; line-height: 115%;">[2]</span></span></span></span></span></a><span style="font-family: "Times New Roman","serif";"> Vključene so vse banke, ki so institucionalno prisotne na Slovenskem trgu, tudi tuje torej. </span></div></div><div id="ftn3"> <div class="MsoFootnoteText" style="text-align: justify;"><a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftnref3" name="_ftn3" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Times New Roman","serif";"><span><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 10pt; line-height: 115%;">[3]</span></span></span></span></span></a><span style="font-family: "Times New Roman","serif";"> Delež bančne aktive v bruto družbenem proizvodu (BDP), ki je eden od glavnih kazalnikov razvitosti bančnega sektorja, je bila v začetku obdobja leta 1991 z dobrimi 50 odstotki soliden za tranzicijsko državo, hkrati pa daleč pod standardi razvitih bančnih gospodarstev, kjer je ta delež okrog 250 odstotkov. V obdobju sanacijskega čiščenja bilanc je stagniral na dobrih 50 odstotkih do konca leta 1994, zatem je stalno, a zelo postopno rasel, tako da je znašal leta 2004 (ob uradnem zaključku tranzicije torej) že dobrih 88 odstotkov in se do leta 2008 povzpel na dobrih 123 odstotkov. </span></div></div><div id="ftn4"> <div class="MsoFootnoteText" style="text-align: justify;"><a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftnref4" name="_ftn4" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Calibri","sans-serif"; font-size: 10pt; line-height: 115%;">[4]</span></span></span></span></a> <span style="font-family: "Times New Roman","serif";">BIS je kratica Mednarodne banke za poravnavo. Leta 1975 je bil ustanovljen Baselski odbor ali Komite za nadzor bank, ki so ga ustanovili guvernerji skupine desetih najrazvitejših gospodarskih držav, predstavlja pa odbor bančnih nadzornih oblasti. Baselska priporočila so minimalni standardi, ki jih objavlja Komite za nadzor bank in so namenjeni predvsem državam članicam BIS. </span></div></div><div id="ftn5"> <div class="MsoFootnoteText" style="text-align: justify;"><a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftnref5" name="_ftn5" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Times New Roman","serif";"><span><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 10pt; line-height: 115%;">[5]</span></span></span></span></span></a><span style="font-family: "Times New Roman","serif";"> LB IN KBM sta se z ustavnim zakonom leta 1994 preoblikovali v dva dela: stari banki (LB in KBM) z dolgovi in terjatvami do entitet na ozemlju nekdanje Jugoslavije in novi banki (NLB, d. d. in NKMB, d. d.) z ostalo bilanco. Medtem ko sta stari banki ostali praktično neoperativni, je »by-pass« kot del sanacijskega postopka omogočil pridobitev ratingov novih bank in njun vstop na mednarodne trge. </span></div></div><div id="ftn6"> <div class="MsoNormal" style="line-height: normal; margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><a href="http://www.blogger.com/post-create.g?blogID=8015891785758473781#_ftnref6" name="_ftn6" title=""><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 10pt;"><span><span class="MsoFootnoteReference"><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 10pt; line-height: 115%;">[6]</span></span></span></span></span></a><span style="font-family: "Times New Roman","serif"; font-size: 10pt;"> Gradivo Agencije za sanacijo bank in hranilnic Republike Slovenije, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije,<span> </span>je na primer izročitelj zaprl do leta 2028. Z željo pridobiti možnost in dostop do tega gradiva sem pred časom poslal vlogo za skrajšanje dostopnosti na Vlado Republike Slovenije, o čemer bo odločala Arhivska komisija Republike Slovenije. </span></div><div class="MsoFootnoteText"><br />
</div></div></div>Igor Zemljičhttp://www.blogger.com/profile/12702411494603316206noreply@blogger.com1